Iskalnik

Iskalnik

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Ukrepi

»Elektronski bolniški list ni zagotovilo, da bomo po uvedbi te novosti manj obremenjeni, je pa primer dobrega sodelovanja, ki bi lahko pripomogel k boljšim rezultatom,« poudarja Dušan Baraga, splošni zdravnik

»Ne morem reči, da bomo zdravniki po uvedbi elektronskega bolniškega lista bistveno manj obremenjeni, kajti vodenje bolniškega staleža ni le bolniški list, ampak celotna obravnava bolezni in boleznin, spremljanje bolnika, pošiljanje na komisijo in, seveda, zdravljenje, ki pomaga skrajšati bolniški stalež. Prav tako še ne morem potrditi, da administrativni del, ki ga ponuja aplikacija, prinaša bistveno zmanjšanje dela, saj je trenutno tako pri medicinski sestri kot pri zdravniku delo celo za nekaj minut daljše – če vse poteka brez težav,« je ob današnji uradni predstavitvi skorajšnje uvedbe elektronskega bolniškega lista za Zdravstveniportal.si povedal Dušan Baraga, ki kot zdravnik splošne medicine dela v sklopu cerkniškega zdravstvenega doma.

Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Ukrepi

Čakalne dobe: zdravniška zbornica pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi, resorno ministrstvo se v treh mesecih ni odzvalo, skupina poslancev pa je dokument v enem dnevu vložila v parlamentarno obravnavo

Ker vladi oziroma ministrstvu za zdravje ni uspelo sanirati razmer v javnem zdravstvu, ki jih že vse predolgo poslabšujejo nedopustno dolge čakalne dobe, ukrepi prihajajo od drugod. Tokrat se je na pobudo zdravniške zbornice, ki je pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, odzvala poslanska skupina NSi – z vložitvijo zakona v parlamentarni postopek. Zbornica je isti dokument sicer pred nekaj meseci naslovila tudi na resorno ministrstvo; ker odziva ni bilo, so minuli teden predlog zakona poslali še vsem poslanskim skupinam.

Ukrepi

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: »Če finančnega načrta za leto 2020 tudi tokrat ne bi sprejeli, bi zdravstvo moralo delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah«

Najslabši scenarij, do katerega bi slovensko zdravstvo lahko pripeljala prva letošnja izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se ni uresničil. Ponovno neizglasovanje finančnih načrtov ZZZS za leti 2020 in 2021 bi namreč vodilo v začasno financiranje, kar pomeni, da bi zdravstveni sferi v treh mesecih namenili za približno 100.000.000 evrov manj denarja – in zdravstvo bi bilo posledično primorano delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah. Lahko si le predstavljamo, kaj bi to pomenilo z vidika zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev zavarovancem oziroma obolelim, ki že zdaj na številne preiskave in posege čakajo nedopustno dolgo, tudi zaradi pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je, denimo, oprema v bolnišnicah v že več kot 80-odstotnemu deležu zrela za odpis.

Alkohol

Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc o tem, zakaj naj nosečnice pijejo le napitke, ki ne vsebujejo niti kapljice alkohola

»Vsi so mi govorili, da kakšen kozarček vina ne škodi, da je dober za kri. Meni pa se je zdelo, da otroku lahko škodim. Zelo težko mi je bilo prepričati ljudi, da ne bom pila alkohola. Pripravila sem si stavek, ki sem ga uporabila na družinskih srečanjih: 'Za naju brez alkohola, hvala. Pomarančni sok bom,« se 31-letna Mojca v zloženki »Za najboljši začetek« spominja svojih srečevanj z napačnimi prepričanji glede majhnih količin alkohola, ki da za nosečnico in otroka, ki ga pričakuje, preprosto ne morejo biti škodljive. Resnica je drugačna, boleče drugačna; pare, ki se jim je rodil otrok z, na primer, fetalnim alkoholnim sindromom, ta napačna odločitev spremlja vse življenje – predvsem pa z njenimi posledicami za vedno ostane zaznamovan otrok. Zato tudi nocoj, na silvestrovo – oziroma ob katerikoli slavnostni priložnosti – velja na svoje zdravje in na zdravje malčka, ki ga pričakujete, nazdraviti s pijačo, ki ne vsebuje niti kapljice alkohola. Zakaj? Več o tem v video pogovoru za Zdravstveniportal.si z mag. Marjetko Hovnik Keršmanc.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Nekdo je imel velik interes za to, da bi onkološki inštitut paralizirali«

Leto se izteka, čas je za inventuro opravljenega dela in za pregled izzivov, ki bodo tudi v prihodnje zahtevali čim bolj pospešeno iskanje rešitev in ukrepanje. Kaj pove pogled na slovensko zdravstvo? In kaj se vidi pod drobnogledom, če ga usmerimo na eno samo zdravstveno ustanovo – Onkološki inštitut (OI) Ljubljana? O tem sem se tik pred začetkom prve seje sveta zavoda OI v novi sestavi pogovarjala s kirurgom dr. Erikom Brecljem, članom sveta in enim od enajstih zdravnikov, ki so se pred dvema mesecema družno javno zoperstavili obstoječemu zdravstvenemu sistemu in o ozadju dogajanja v zdravstveni sferi brez zadržkov, prikrivanj in sprenevedanj spregovorili na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti.

Ukrepi

Mladi oskrbovalci, otroci težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, prvič doslej dobivajo psihosocialno pomoč

Težko si je predstavljati, kako zelo se najstniku, ki mora doma skrbeti za enega od staršev, ki je zbolel za neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je tako rekoč povsem nemočen, spremeni življenje. Kaj narediti, da mladega, odraščajočega človeka takšno breme ne bi zlomilo ali ga za vedno zaznamovalo, kako mu pomagati, da bo istočasno kos tudi šolskim obveznostim in da bo, navsezadnje, imel nekaj prostega časa tudi zase? Odgovor bo v prihodnje ponujal projekt, v sklopu katerega bodo tudi pri nas tako imenovane mlade oskrbovalce povabili k udeležbi v brezplačnem programu psihosocialne podpore, ki je marsikje v tujini del ustaljene strokovne pomoči.

Rak

Rak prostate: »Moški ne priznamo, da nas je strah«

Danes pravijo, malo v šali, malo zares, da obstajata dve vrsti moških. V prvi skupini so tisti, ki so že imeli težave s prostato – v drugi pa oni, ki bodo te težave skorajda zagotovo izkusili, če bodo le živeli dovolj dolgo. Najresnejše in najbolj ogrožujoče obolenje prostate je rak prostate, bolezen, ki po 50. letu lahko prizadene polovico moških, s staranjem pa se delež obolelih povečuje. Tako v Sloveniji danes živi več deset tisoč moških, ki so jim postavili diagnozo rak prostate. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje, kako se spopasti s to boleznijo in kako jo čim hitreje in čim manj boleče premagati ter še naprej živeti kakovostno življenje – vprašanje, na katero je medicinska stroka skupaj z bolniki in združenjem Onkoman odgovarjala v novembru oziroma movembru, mesecu ozaveščanja o moškem zdravju in moških rakih (rak prostate, rak mod) pa tudi o drugih rakih, katerih pojavnost narašča, najsi gre za rak na danki in debelem črevesju, rak kože ali rak pljuč.

Rak

Kaj imajo skupnega Luciano Pavarotti, Patrick Swayze, Chris Rea, Steve Jobs, Anita Hrestak in Vito Komac? Vsi so se bili prisiljeni spopasti z agresivno boleznijo – rakom trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je kljub izjemnemu napredku medicine v boju proti vsem vrstam rakavih obolenj še vedno zaznamovan s predznakom usodnosti, saj se v zadnjih štirih desetletjih pri obvladovanju tega obolenja ni kaj dosti spremenilo. Kadar bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, je drugače – toda na žalost so takšni primeri redki, tudi zavoljo simptomov, ki postanejo prepoznavni šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Da bi izboljšali statistiko, po kateri za rakom trebušne slinavke vsako leto zboli približno 400 Slovencev, 380 pa jih bitko s to boleznijo izgubi, so tri združenja (Europacolon Slovenija, Onkoman in Ko-rak) ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke sprožila kampanjo, poimenovano »Skupaj smo v tem!«.

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.

Starejši

Bo Slovenija s pomočjo srebrne ekonomije vendarle odpravila neživljenjske rešitve, zaradi katerih so danes seniorji porinjeni na družbeno obrobje?

Slovensko inovacijsko središče, ki mu je nedavno uspelo Slovenijo umestiti v evropsko skupnost referenčnih mest za aktivno zdravo staranje, je predstavilo vizijo, v sklopu katere bi lahko s konkretnimi inovativnimi prijemi premostili težave, ki danes tarejo slovensko družbo, v kateri je že skorajda vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spoštovanje do seniorjev v Sloveniji namreč ni nekaj, na kar bi bili kot družba lahko ponosni. Zdi se, kot da bi pri nas s sistemskimi rešitvami poskušali doseči razčlovečenje starejših, jim onemogočiti zdravo in aktivno staranje ter jim odreči pravico, da bi še naprej po svojih močeh prispevali k boljšemu skupnemu jutri, ki si ga želimo za naše zanamce. Razmere v domovih za starejše so v tem trenutku med najbolj izstopajočimi primeri, ki potrjujejo, da je vlada kot institut izvršilne oblasti – torej tako aktualna vlada kot njene predhodnice – ubrala napačno pot, saj ta ne vodi k blaginji in blagostanju.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Zdravniki smo popolni klovni, ki garamo, da si primitivci – ne morem jih imenovati drugače – kupujejo jahte, vse to pa se dogaja s podporo politike«

»Kraje in kriminalna dejanja v zdravstvu, onemogočanje zdravnikov in drugi škandali so posledica trgovanja z uslugami med ljudmi na najodgovornejših mestih; gre za klientelizem s podporo politične večine.« S temi in tudi bistveno ostrejšimi ter bolj določnimi besedami se je minuli teden enajsterica zdravnikov, ki se ne bojijo reči bobu bob, javno izpostavila in (kot že ničkolikokrat poprej) opozorila, da so takojšnje spremembe v sistemu nujne, če naj ta še naprej deluje v dobro bolnikov. Njihove besede še vedno odzvanjajo. Različno. Pojavljajo se ocene, po katerih naj bi svarila zdravnikov poganjala vodo na mlin zgolj določeni politični opciji, a resnih razlogov za takšne medklice ni. To med drugim dokazuje razčlemba dogajanja v zdravstvu, v kateri dr. Erik Brecelj argumentirano trdi, da se politika vedno okorišča na račun zdravstva, ne glede na barve, v katere se odene – in da »prenekatera jahta pluje po Jadranu prav po zaslugi koruptivnih dogajanj, povezanih z onkološkim inštitutom, marsikatera pa še bo«.

Ukrepi

Triažna fizioterapija bolniku z bolečino v hrbtu, ki zdaj trpi v nedopustno dolgih čakalnih vrstah – storitev, ki jo dobi, pa je pogosto prepozna ali povsem neustrezna – omogoča takojšnjo, kakovostno in učinkovito pomoč

Bolečine v hrbtu so med glavnimi razlogi za (dolgotrajni) bolniški stalež pa tudi za prezgodnjo invalidsko upokojitev. In z bolečino, naj bo akutna ali (sčasoma) kronična, se sreča tako rekoč vsakdo. Kaj je narobe na strokovni ravni, da takšnega stanja ni mogoče pravočasno sanirati? Razlogi so znani: kadrovski manko med zdravniki družinske medicine, ki onemogoča celovito obravnavo slehernega pacienta, in nedopustno dolgo čakanje, najsi gre za napotitev za pregled pri specialistu ali na fizioterapijo. Prenekateri bolnik fizioterapevtsko obravnavo danes dočaka šele takrat, ko so najhujše težave že mimo ali pa so se iz akutnih že spremenile v kronične. Kako to popraviti, kako spremeniti pristop, da bo ta omogočal res kakovostno, pravočasno, celovito in predvsem vsakemu bolniku prilagojeno ukrepanje? Odgovor je na dlani: uvesti je treba triažno fizioterapijo.

Prva pomoč

Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

V Sloveniji vsako leto približno 1700 ljudi doživi srčni zastoj, kar pomeni, da oživljanje vsak dan potrebujejo najmanj trije ljudje, včasih tudi več. Toda kljub temu, da je znanje medicine izjemno napredovalo, vseh obolelih ni mogoče rešiti – tudi zato, ker je ob takem dogodku, do katerega najpogosteje pride v domačem okolju, še vedno praviloma prisotnih preveč očividcev, neznancev ali svojcev, ki si ne upajo začeti s takojšnjim oživljanjem. Toda kot poudarja Jure Košir, nekdanji vrhunski smučar in olimpijec, v konkretnem primeru pa ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Ukrepi

Kako tlakovati pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji – če deluje na Finskem, zakaj ne bi tudi v Sloveniji?

Prav vse (politične) odločitve so povezane z zdravjem. In vsi z zdravjem povezani ukrepi dokazano vplivajo tudi na gospodarstvo, na rast in razvoj družbe pa tudi vsakega posameznika. Zato bi prav vsaka država z usmerjenimi naložbami lahko bistveno izboljšala zdravstveno sliko prebivalstva in istočasno zmanjšala vedno težje obvladljive stroške, s katerimi se spopadajo zdravstveni sistemi. Se vam te trditve zdijo znane, ničkolikokrat ponovljene? Morda je res tako – toda finska združenja bolnikov so s konkretnimi primeri pokazala in dokazala, da ne gre le za prazne floskule, ampak za prijeme, ki lahko tlakujejo pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji, dvema pojmoma, ki pretresata rigidne politične prijeme in prinašata dobre obete na področjih, ki sodobni družbi povzročajo »sive lase«. Tudi o tem je tekla beseda na pravkar končanem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG).