Iskalnik

Iskalnik

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič o programu otroške srčne kirurgije: »To je bila edina in najboljša rešitev!«

Program otroške srčne kirurgije, ki so se mu v zadnjih ducat in nekaj letih temelji vztrajno sesuvali, posledično pa sta trpeli kakovost in varnost zdravljenja malih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, bo ostal v Sloveniji, pod okriljem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Kljub logističnim zapletom in zamudam pri reševanju kadrovskih enačb, ki naj bi v prihodnje zagotavljale res vrhunske storitve, kaže, da bo končni razplet te nesrečne zgodbe dober. Za vse vpletene, še najbolj pa za srčke in njihove starše.

Hepatitis

Hepatitis C: Ste si pred leti ali desetletji dali narediti tetovažo? Imate težave nepojasnjenega izvora? Ne čakajte, da dobite odgovor v diagnozi rak na jetrih, ampak se testirajte, takoj!

Hepatitis C je prva kronična virusna bolezen, ki jo je danes mogoče povsem pozdraviti, medtem ko je hepatitis B v vsej dosedanji zgodovini medicine postal prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem. A kljub izjemnim dosežkom znanosti obvladovanje hepatitisa še vedno ni niti približno optimalno – zaradi ljudi, ki so okuženi, pa tega sploh ne vedo. In tako so prepuščeni naravni gradaciji okužbe, ki sčasoma lahko povzroči nastanek raka na jetrih ali dokončno odpoved delovanja jeter. Toda usodne bolezenske zaplete je mogoče preprečiti – z zaščito, če ta ne deluje, pa s testiranjem in s takojšnjim začetkom zdravljenja.

Ukrepi

Slovensko zdravstvo in z njim pacienti morajo postati prioriteta vseh koalicijskih dogovorov

»Slovensko zdravstvo resnično potrebuje zdravljenje – in to takoj!« Po današnjem poglobljenem pogovoru s predstavniki slovenskega zdravništva, združenih v koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo trenutno vodi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je predsednik državnega zbora Matej Tonin s temi besedami povzel glavni razlog, ki je narekoval sestanek v prostorih hrama demokracije.

Ukrepi

Čakalne dobe in pacienti v primežu čakanja na novo vlado

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu in z njimi pacienti bodo, kot vse kaže, še dolgo v primežu nefunkcionalnega vladanja oziroma negotovega čakanja na novo vlado. Poskusi za sestavo nove vlade ne dobijo epiloga, vlada v odhodu opravlja le tekoče posle, problemi pa ostajajo in postajajo vse globlji, resnejši in vse teže odpravljivi. To potrjuje tudi aktualna saga o 35 milijonih evrov, kolikor bi pri nas lahko v kratkem času namenili za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem za zagotavljanje kakovostnejše, varnejše zdravstvene oskrbe obolelih – vendar tisti, ki so trenutno na »odgovornih« položajih, to možnost zavračajo. Zakaj?

Ukrepi

Čakalne dobe bi lahko skrajšali s 35 milijoni evrov, toda ministrstvo za zdravje je predlog ZZZS zavrnilo

Čakalne dobe so huda rak rana slovenskega zdravstva. Zato sta tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pristojno ministrstvo oziroma vlado v odhodu že pred časom pozvala k ukrepanju za čim hitrejšo preusmeritev 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos, v nasprotju s prvotnimi predvidevanji, dodatno nabralo v zdravstveni blagajni. Ta denar bi porabili namensko, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu oziroma za omogočanje čim boljše dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev. Resorno ministrstvo je to možnost zavrnilo. Pacienti pa naj čakajo?

Srce in žilje

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...

Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.

Otroška srčna kirurgija

Andrej Možina: »Profesor Gregorič je zadnje upanje za rešitev programa otroške srčne kirurgije«

Otroška srčna kirurgija tako rekoč pred očmi javnosti razpada v prafaktorje. Po eni strani si ekipa pod vodstvom prof. dr. Igorja D. Gregoriča prizadeva, da bi se zdravljenje malčkov s prirojeno srčno napako lahko še naprej odvijalo v Sloveniji, pod okriljem nastajajočega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki bo precejšen delež strokovnega kadra moral pridobiti iz tujine. Po drugi strani pa program, ki že dobro desetletje ne premore niti enega samega domačega kirurga, ki bi bil vešč operiranja bolnih srčkov, drug za drugim zapuščajo zdravniki in tudi njihovi nadrejeni. Prihodnji teden bo odšel še zadnji pediatrični kardiolog, brez predstojnika je ostala tudi služba za kardiologijo pediatrične klinike.

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije. 

Otroška srčna kirurgija

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar je v ponedeljek, 18. junija, od prejšnje v. d. direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, ki je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni približno pol leta vodila tako rekoč v komunikacijski osami, uradno prevzel vodenje inštituta v nastajanju. Ta bo, ko bo zaživel v celoti, na najvišji možni strokovni ravni skrbel za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo inštitut dobil nujno potrebne kadrovske okrepitve, ki bodo omogočile kakovostno in varno zdravljenje srčkov – po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku julija, vendar se zdaj ta časovnica zamika proti avgustu ali celo septembru.

Otroška srčna kirurgija

UKC Ljubljana pred ukinitvijo programa otroške srčne kirurgije?

Pred tednom dni je v javnosti odjeknila novica, da Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zapuščajo še trije zdravniki, specialisti pediatrične kardiologije. Obstoj programa otroške srčne kirurgije, ki se mu temelji majejo že dolgo, tako postaja še bolj vprašljiv. Ga bodo morali ukiniti pred 1. julijem, ko naj bi začel delovati novi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni? Glede na kadrovsko nedopustno zdesetkano multidisciplinarno ekipo, ki mora skrbeti za kakovostno in varno zdravljenje malih bolnikov in je pri tem močno odvisna od pomoči kolegov iz tujine, se tak razplet na žalost zdi zelo verjeten. Kako se bo torej v prihodnje pri nas odvijalo zdravljenje otrok s prirojeno srčno motnjo?

Ukrepi

Napotnica da ali ne, je to sploh vprašanje?

Napotnica je dokument, s katerim zdravnik pacienta pošlje na pregled ali na zdravljenje in tako pooblastila za ugotavljanje ali za zdravljenje bolezni prenese na kolega, ki dela na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti – na primarnem, sekundarnem ali terciarnem nivoju. V Sloveniji pa je z napotnicami v zadnjem času križ, zlasti po ukrepu, s katerim vlada želi zmanjšati število nepotrebnih, neupravičeno napisanih napotnic, ki da dodatno obremenjujejo že tako ali tako preobremenjeni sistem, v katerem se čakalne dobe nezadržno podaljšujejo. Kakšne bodo posledice takega ukrepanja za sistem in v njem zaposlene, zlasti za zdravnike, predvsem pa – kako bodo to v prihodnje občutili pacienti?

Presejalni programi

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam

Rak na prsih je najpogostejši rak, ki prizadene Slovenke. Če ga odkrijejo v zgodnji fazi, je ozdravljiv – seveda pa je odkrivanje (pred)rakavih sprememb, ko te še niso opazne, pogojeno s preiskavo. Z mamografijo, ki mora biti opravljena v skladu z zelo strogimi zahtevami glede kakovosti, varnosti in zanesljivosti; ta je od letos dalje dostopna po vsej Sloveniji, v sklopu nacionalnega presejalnega programa Dora, ki zagotavlja vrhunsko strokovnost in tudi takojšnje zdravljenje, kadar je to potrebno. Dora obeležuje 10-letnico delovanja.

Cepljenje

Cepljenje rešuje življenja, vse ostalo je fama

Pred natanko sto leti je španski virus H1N1 vzel 20 milijonov življenj – umrlo je desetkrat toliko ljudi, kot je danes prebivalcev Slovenije. Takrat cepljenja še ni bilo, ljudje pa bi za to možnost, ki bi pomagala ohraniti številna življenja, dali vse. In kako je danes, ko tovrstna kakovostna in varna zaščita obstaja, spomin na hude bolezni pa je prav zaradi dobrih učinkov cepljenja zbledel?

Civilna družba

Danijel Bešič Loredan: »Do ponedeljka bomo sporočili, če bomo kandidirali na volitvah«

Za današnje popoldne napovedani shod za boljše zdravstvo je pospremila deževna napoved. Nič kaj spodbudna, pravzaprav; zdelo se je, kot bi vlekli simbolično vzporednico z razmerami v našem zdravstvu, ki jim že sicer nemilo usodo v zadnjem času izdatno krojijo še aktualne zakonodajne spremembe. Kljub vsemu (in prav zato) smo prišli, na ploščad, ujeto med TR3 in parlamentarni hram.