Značka: zdravljenje

Značka: zdravljenje

Zdrava izbira

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, med njimi tudi ali predvsem vitamin C, je znano. Manj znano pa je, da je tudi krompir, ki se v prehrani Slovencev pogosto znajde na krožniku, pripravljen na tisoč in en način, pomemben vir vitamina C. S krompirjem namreč zaužijemo celo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa tega vodotopnega vitamina, ki ima v človekovem organizmu vse prej kot nepomembno antioksidativno vlogo, med drugim pomaga pri tvorbi kolagena in spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob tem pa na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo tudi na prepričanje, češ da naj bi s kuhanjem uničili večino vitamina C, ki ga sicer vsebujeta sadje in zelenjava. Ali to prepričanje drži ali ne?

Hepatitis

Pojavnost raka na jetrih v porastu tudi na račun okužb s hepatitisom B ali C

Rak jeter je edino onkološko obolenje, pri katerem klinična praksa v zadnjem desetletju potrjuje povečevanje deleža zbolelih, pojavnost te bolezni pa je dokazano povezana z okužbami z virusi hepatitisa B in hepatitisa C. In čeprav so prijemi, ki omogočajo preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje omenjenih okužb, znani in na voljo vsakomur, so zapleti še vedno prepogosti, pa naj gre za raka na jetrih, za odpoved delovanja jeter ali za številne druge posledice, ki se odrazijo drugje v organizmu, ne »le« na jetrih. Veliko večino tega hudega bolezenskega bremena bi lahko preprečili – kar se tiče hepatitisa B, s cepljenjem, pri hepatitisu C pa z doslednim izogibanjem tveganju za stik s krvjo okužene osebe oziroma s pravočasnim brezplačnim in anonimnim testiranjem ter, če je okužba potrjena, s takojšnjim zdravljenjem, ki danes omogoča popolno ozdravitev.

Čakalne dobe

Kratkoročni ukrepi za avgustovsko krajšanje nedopustno dolgih čakalnih vrst

Da se čakalne vrste, v katerih so na Slovenskem ujeti preštevilni bolniki, niso prav nič skrajšale, je jasno. V resnici se seznami čakajočih še podaljšujejo, kajti termini, predvideni za diagnostiko in zdravljenje, se kljub akutnim težavam obolelih pomikajo vedno dlje v prihodnost. Ministra za zdravje Slovenija trenutno nima, zato premier Robert Golob, ki je nedavno odslovil Danijela Bešiča Loredana, s pomočjo strateškega sveta za zdravstvo začasno opravlja še vlogo resornega ministra. In tako je danes vlada z uredbo, ki bo veljala v avgustu, določila nabor najproblematičnejših storitev, za katere bo v omenjenem obdobju zagotovljeno plačilo po realizaciji – nad obsegom programa, ki ga sicer konkretnemu izvajalcu v skladu s splošnim dogovorom krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Nevrodegenerativne bolezni

»Naš zdravstveni sistem ni naklonjen celoviti oskrbi« – nevrolog Jožef Magdič o izzivih pri zdravljenju multiple skleroze in drugih avtoimunskih nevroloških obolenj

Bolnikom z multiplo sklerozo sodobna medicina omogoča vedno boljšo obravnavo, ki pripomore k upočasnitvi napredovanja bolezni in izboljšanju kakovosti življenja obolelega, kar pomembno vpliva tudi na podaljšanje pričakovane življenjske dobe. Seveda pa je eden izmed temeljnih pogojev za čim kakovostnejše sobivanje s to napredujočo boleznijo zagotovitev možnosti za učinkovito rehabilitacijo in celovito obravnavo. In tu se pri nas pojavijo konkretni kratki stiki.

Zdrava izbira

Kako se pri odločanju za zdravo oziroma priporočeno prehrano izogniti stereotipom in mitom?

Človekovo telo za dobro delovanje nujno potrebuje tri glavne skupine tako imenovanih makrohranil – beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, ki jih je treba zaužiti v večjih količinah, medtem ko pri vnosu vitaminov in mineralov (mikrohranila) zadostujejo že manjše količine. Ker so se na področju zdrave oziroma priporočene prehrane pojavili številni miti in tudi neresnice, ki jih nemalokrat in na precej različne načine promovirajo tudi ponudniki različnih prehranskih izdelkov in prehranskih dodatkov, na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo na stereotipe, ki imajo lahko tudi škodljiv vpliv na počutje in zdravje posameznika. Med takšne mite spada, denimo, prepričanje, da kruh vsebuje le ogljikove hidrate, meso pa zgolj beljakovine. Ali da olivnega olja ne smemo segrevati, ker da pri tem nastajajo škodljive trans-maščobne kisline. Enako velja tudi za trditev, da je za dodatno sladkane napitke bolje, če so ti »obogateni« z umetnimi sladili – toda aspartam, glede katerega je že doslej veljalo, da bi se bilo izdelkom, ki ga vsebujejo, najbolje odreči, je bil v teh dneh uvrščen med potencialno rakotvorne snovi.

Ukrepi

Spet smo brez zdravstvenega ministra in še vedno brez zdravstvene reforme – bolniki pa so še vedno ujeti v nepreglednih čakalnih vrstah

Skorajda ni dneva v letu, ki na globalni ravni ne bi bil posvečen nečemu; nemalokrat so to hude kronične bolezni, redke bolezni, dedne bolezni, medtem ko je 11. julij svetovni dan prebivalstva. Če se pri tem omejimo na majhno Slovenijo, ki summa summarum predstavlja manj kot 0,03 odstotka celotnega prebivalstva tega planeta, lahko (znova) ugotovimo, v kako skrb vzbujajoči zdravstveno-sistemski situaciji je slovenski narod, ki se pospešeno stara in posledično potrebuje vse več zdravstvenih storitev. Te bi morale biti ažurne, pravočasne, celovite, v skladu s sodobnimi standardi, maksimalno učinkovite. V več kot dveh desetletjih smo se naposlušali obljub o učinkovitih sistemskih spremembah, ki naj bi zastarele okvire sistema korenito obnovile in pacienta dobesedno, ne le na papirju, postavile v središče obravnave – takrat, ko je ta nujna in najbolj učinkovita, ne šele z dolgotrajnim zamikom, ko je nastalo škodo težko, včasih pa tudi nemogoče sanirati. In kje smo danes? Spet brez resornega ministra. Brez zdravstvene reforme. Bolniki so ujeti v nepreglednih čakalnih vrstah.

Ukrepi

Išče se minister za zdravje

»Še naprej bom vztrajal pri delu v medicini in skrbel za bolnike, vloge ministra za zdravje pa ne bi sprejel, ker mislim, da nisem pravi človek za to – toda v strateškem svetu, v katerem bom še naprej z veseljem sodeloval, je kar nekaj ljudi, ki bi bili primerni za to vlogo. Dosedanjemu zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu sem hvaležen – ne le zato, ker je sprejel odstopno izjavo, saj tako ni šlo več naprej, ampak tudi zato, ker je pokazal, česa v zdravstvu ne smemo delati,« je v odzivu na novico o odstopu Danijela Bešiča Loredana za Zdravstveniportal.si povedal njegov dolgoletni strokovni kolega dr. Erik Brecelj, sicer tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pod okriljem premiera Roberta Goloba.

Ginekologija in porodništvo

Ni vsaka kontracepcija primerna za vsako dekle – najustreznejšo zaščito svetuje specialist ginekologije in porodništva, problem pa je, ker pri nas vse več žensk ostaja brez izbranega ginekologa

Posvet z ginekologom bi moral biti na voljo vsaki mladi ženski, predvsem takrat, ko se ta prvič odloča za uporabo kontracepcije, kajti poplava informacij o spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in zaščiti, ki so danes na voljo prek številnih virov informacij, namreč mladim pogosto ni v pomoč. Nasprotujoči si podatki in nepreverjene trditve nemalokrat sprožajo stiske, kajti postavitev ločnice med verodostojnimi in zavajajočimi, nekredibilnimi informacijami ni enostavna. Zato so, denimo, dekleta pogosto zadržana do hormonske kontracepcije, glede katere je še vedno v veljavi prepričanje, da je zelo škodljiva, saj da povzroča številne neželene učinke – od debelosti do glavobolov, infarktov, tromboze in raka. In kakšna je resnica?

Ginekologija in porodništvo

Brez izbranega ginekologa je že danes več kot 200.000 Slovenk, v prihodnjih treh letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo kar 64 ginekologov. Se ponavlja zgodba družinske medicine?

Da je pri nas že več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, je res skrb vzbujajoč podatek – pa ne le zaradi opazno slabšajoče se splošne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ampak tudi zato, ker je v skrbi za varnost in zdravje, ki jo pokriva ta veja medicine, edino ginekolog tisti, ki lahko napiše ustrezno napotnico.

Zavajajoče oglaševanje

Zlaganim oglasom, ki z zlorabo identitete znanega slovenskega zdravnika obljubljajo čudež – Sara iz Ljubljane naj bi, na primer, shujšala kar za 100 kilogramov –, se je treba na daleč izogniti

Zavajajoče oglaševanje neučinkovitih, neobstoječih ali zdravju celo škodljivih »zdravil« in prehranskih dopolnil je danes, na žalost, na spletu stalnica, s katero se mreža akterjev, ki delujejo prek številnih strežnikov, nameščenih v različnih državah po svetu, poskuša okoristiti. Uradni organi proti takšnemu ravnanju ostajajo nemočni, kajti tovrstne strani vznikajo kot gobe po dežju, ko so razkrite, pa takoj ugasnejo in za seboj zabrišejo tako rekoč vse sledi; vsaj do zdaj je bilo vedno tako. Pri nas so v takšnih objavah zlorabili imena številnih zdravnikov, zdravstvenih ustanov pa tudi medijev. Tokrat so lažni oglas za »zdravilo za prekomerno telesno težo« zasnovali na izmišljenih trditvah, ki so jih pripisali gastroenterologu Darku Siuki. Ta je v oglasu predstavljen kot kirurg; »jamčil« naj bi za izjemne učinke shujševalne metode, po kateri naj bi, denimo, »Sara iz Ljubljane shujšala za 100 kilogramov«. Oglas, usmerjen v zavajanje kupcev, so zlonamerni oglaševalci objavili v sklopu spletne strani; to so izdelali kot kopijo enega od sicer verodostojnih slovenskih medijev.