Rak

»Slovenske deklice in dečki potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV!«

Kar 15 odstotkov vseh rakov, ki jih danes diagnosticirajo in zdravijo po vsem svetu, nastane kot posledica okužbe; med najbolj izpostavljenimi krivci za nastanek raka so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), z virusi hepatitisov B in C ter z bakterijo Helicobacter pylori. Za zdaj se je edino pred okužbami z virusi hepatitisa B in HPV mogoče zaščititi s cepljenjem. Zato v tem letu, ko je po zgledu razvitih držav tudi pri nas zaživela možnost zaščite dečkov pred okužbami s HPV, medicina poziva starše, naj svoje otroke – deklice (pri teh je možnost cepljenja v Sloveniji na voljo že deset let) in dečke, ki hodijo v šesti razred osnovne šole – zaščitijo pred raki, ki jih je danes po zaslugi cepljenja končno vendarle mogoče preprečiti v kar 90-odstotnem deležu.

Rak

Se tudi pri obvladovanju raka želodca kmalu obeta presejalni program in posledično bistveno boljše preživetje bolnikov s to diagnozo?

Rak želodca, ki ga v skoraj 90 odstotkih povzroči okužba s Helicobacter pylori, je kljub dognanjem znanosti in medicine še vedno bolezen s slabo prognozo. Ta rak se praviloma začne pojavljati po 40. letu starosti, najpogosteje po 60. letu, umrljivost pa je zelo visoka, saj med obolelimi v obdobju petih let od postavitve diagnoze in začetka zdravljenja zahteva kar 72-odstotni smrtni davek. Glavni razlog za slabo preživetje pri raku želodca je namreč predvsem pozno odkritje bolezni – po drugi strani pa nova dognanja glede zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužb s Helicobacter pylori obolelim napovedujejo povsem drugačne možnosti.

Rak

»Če rak pljuč ni razširjen, je ozdravljivost 70- do 80-odstotna – problem pa je, ker je COVID vodil v zastoj diagnostike in tudi zdravljenja, kar lahko prinese epidemijo, nič manj hudo od zdajšnje,« opozarja prof. dr. Tanja Čufer

Rak pljuč. Na svetovni ravni je ta bolezen na drugem mestu po pojavnosti in na prvem med vzroki za prezgodnje umiranje; pri nas glede na pogostost te diagnoze, ki jo vsako leto postavijo več kot 1200 Slovencem, zaseda četrto mesto. Včasih je bilo odkritje te resne, invazivne bolezni praviloma usodno, saj je bila diagnoza postavljena v napredovali fazi, ko pravega odziva na zdravljenje ni bilo več mogoče pričakovati. Danes je bistveno drugače. Če bolezen še ni razširjena, je po zaslugi novih zdravljenj ozdravljivost lahko 70- do 80-odstotna, kar je bilo še donedavnega nekaj povsem nepredstavljivega. In zdaj je na obzorju tudi možnost presejanja, zgodnjega odkrivanja, ki obolelim, skupaj z možnostmi učinkovitega zdravljenja, upravičeno vzbuja dodatno upanje.

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Rak

Društvo Onkoman v movembru opozarja na breme pljučnega raka: če imate znake bolezni, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku, kajti v času epidemije je delež diagnosticiranih rakov upadel za 30 odstotkov

Danes je pri nas, tudi ali predvsem na račun usmerjanja večine zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v obvladovanje bolezni COVID, odkritih kar za tretjino manj rakov kot pred pandemijo. Zato v sklopu meseca novembra oziroma »movembra«, zdaj že tradicionalno posvečenega ozaveščanju o hudih boleznih, ki v večji meri ogrožajo moške, pri slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman tokrat opozarjajo na stisko bolnikov s pljučnim rakom. Zakaj? Zato, ker je za postavitev diagnoze in takojšnji začetek zdravljenja tudi pri tej napredujoči bolezni ključnega pomena (možnost za) pravočasni obisk zdravnika – glede tega pa v razmerah, ki jih narekuje drugi val epidemije, prihaja do številnih kratkih stikov.

Rak

Med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka dojk uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje

Težko si je predstavljati, kakšno kalvarijo mora prestati človek potem, ko mu postavijo diagnozo rak. A izkušnja s prebolevanjem je bistveno drugačna, če bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, ko je ta še ozdravljiva, kajti v takem primeru je zdravljenje bistveno manj invazivno, prognoza pa boljša. Zato v tem rožnato obarvanem mesecu, posvečenem ozaveščanju o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk, težke zgodbe z dobrim epilogom še toliko glasneje odmevajo; med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka na prsih uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje.

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Rak

Poslovila se je Mojca Senčar, velika zagovornica bolnikov, duša ozaveščanja o boju proti raku, zaslužna za izjemne premike na tem področju

Danes je v 80. letu starosti umrla Mojca Senčar, gospa z veliko karizmo, neutrudna borka za pravice pacientov, njihova zagovornica v prizadevanjih za enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje. V slovenskem prostoru pušča neizbrisen odtis, kajti bila je vzor poguma in hotenja, védenja in odločenosti, ki v boju s težko boleznijo ne popusti, ampak zmaguje, vedno znova. Svoje profesionalno in kasneje tudi zasebno življenje je posvetila boju proti raku. In lahko rečemo, da je to poslanstvo opravila izjemno uspešno – zaslužna je za izjemne premike na tem področju.