Ukrepi

Pacienta, ki je zaradi hitrega napredovanja COVID v nedeljo umiral, so še lahko rešili. Zakaj bodo v enotah intenzivne terapije ob takih »primerih«, kot je opisani v članku, čez tri tedne nemočni?

Pogled na zbolele za COVID je z »druge strani« bistveno drugačen, kot ga javnosti prinaša vsakodnevno nizanje navidezno suhoparnih številk, iz katerih se mnogi še vedno norčujejo. Zdravniki in medicinske sestre se v enotah intenzivne terapije srečujejo s kalvarijo obolelih, ki jim poskušajo rešiti življenje, a se ne pritožujejo – ne morejo pa verjeti, da določen del slovenstva ni sposoben tako majhnega samoodrekanja, kot ga predstavlja nošenje zaščitne maske in upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi najučinkoviteje preprečili trenutek, ko bo za najteže bolne preprosto zmanjkalo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi jim lahko rešil življenje. In ta trenutek je, kot vse kaže, že zelo blizu.

Otroška srčna kirurgija

Andreja Škofljanec: »Odšla sem zaradi nevzdržnih in neurejenih razmer«

Enota za intenzivno terapijo, ki deluje v sklopu Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je osrednja pediatrična intenzivna enota v Sloveniji in je tako rekoč zadnje upanje za ozdravitev otrok z najbolj zahtevnimi obolenji, tudi za tiste s prirojenimi srčnimi napakami. Po evropskih standardih bi v taki enoti moralo biti zaposlenih 20 zdravnikov, od konca aprila sta redno zaposlena le še dva specialista pediatrije. O resničnih razlogih za odhod sedmerice zdravnikov v zadnjem letu dni je za Zdravstveniportal.si spregovorila zadnja, ki se je odločila za tako potezo – Andreja Škofljanec, specialistka pediatrije in intenzivne medicine.