Posledice takšne subjektivne odločitve se – zlasti pri posamezniku, ki je bolj vdan razvadam – slejkoprej odrazijo v zdravstveni sliki.
Zato je res priporočljivo, da človek tudi takrat, ko nima nikakršnih bolezenskih težav, občasno preveri osnovne parametre, ki pomagajo izostriti njegovo zdravstveno sliko.
Če kateri od parametrov odstopa od normale, njihovo preverjanje omogoči pravočasno ukrepanje in, kadar je to nujno, tudi takojšnji začetek zdravljenja. Navsezadnje se človek tako lahko izogne tudi številnim zapletom, sistemskim in osebnim, ki so sicer stalnica našega zdravstva.
Osnovne preiskave
Pletizmografija ali merjenje venskega pretoka omogoča hiter, neboleč pregled venskega žilja; s to preiskavo je mogoče ugotoviti, kakšno je delovanje ven v nogah, pokaže pa tudi, kakšna je sposobnost mišic za črpanje venske krvi iz nog proti srcu.
Krvna slika zdravniku predstavlja diagnostični kažipot, opremljen z največjim naborom uporabnih podatkov, ki pomagajo ne le pri ugotavljanju ozadja težav, ampak tudi pri postavljanju diagnoze, če izmerjene vrednosti odstopajo od priporočenih.
Kot primer poglejmo vrednosti krvnega tlaka – ta bi moral biti nižji od 140/90 mmHg. Kadar je krvni tlak previsok – o hipertenziji govorimo, če je pri osebi v sedečem položaju krvni tlak v najmanj treh zaporednih meritvah višji od prej omenjenih vrednosti –, je zdravljenje skoraj vedno nujno.
Včasih pa je vrednosti krvnega tlaka mogoče spraviti v »zdrave okvire« tudi brez jemanja zdravil, z zmanjšanjem previsoke telesne teže, z rednim gibanjem in bolj zdravim režimom prehranjevanja. Zmanjšati je treba soljenje hrane, jesti več sadja in zelenjave, zaužiti bistveno manj predelanih mesnin in predpripravljenih jedi, se odpovedati pitju alkohola.
Na ta način se za 40 odstotkov zmanjša nevarnost za nastanek možganske kapi, verjetnost, da bo človek doživel srčni infarkt, pa je posledično manjša za 15 odstotkov.
Skupni holesterol ne sme presegati 5,0 mmol/l, sicer se poveča tveganje za nastanek katere od srčno-žilnih bolezni.
Normalen srčni utrip je od 60 do 100 utripov na minuto, presledki med utripi morajo biti enakomerni. Kadar pa je bitje srca bodisi neenakomerno bodisi močno pospešeno ali upočasnjeno, je to znak motenj srčnega ritma – aritmije.
Eden od parametrov, ki jih velja preveriti, je tudi vrednost sladkorja v krvi, ki jo je treba izmeriti na tešče. Pri zdravem odraslem človeku je normalna vrednost sladkorja v krvi 6,1 mmol/l.
Na omenjene vrednosti v precejšnji meri vpliva tudi človekov življenjski slog; nanj je mogoče vplivati, na druge dejavnike – dedne, denimo, ali starostne – ne. Zagotovo pa je smiselno razmisliti vsaj o omejitvi razvad, ki dokazano škodijo zdravju in povzročajo težke, neozdravljive bolezni. Med temi je na prvem mestu kajenje.
