Nevrodegenerativne bolezni

Nova era zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo – podrobneje o tem asist. Lina Savšek in prof. dr. Uroš Rot

Multipla skleroza. Védenje in zavedanje o tej bolezni se je pri marsikomu v niti ne tako zelo daljni preteklosti odslikalo v stanju obolelega, ki bo zaradi napredovanja tega neozdravljivega kroničnega vnetnega obolenja sčasoma vse bolj nemočen in bo prejkoslej potreboval konkretno pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Zato, ker je multipla skleroza včasih povzročala hudo invalidnost. Danes ni več tako. Sodobni načini zdravljenja so usmerjeni v čim zgodnejši začetek zdravljenja z ustreznim in dovolj močnim zdravilom, saj je tako mogoče zaustaviti oziroma dolgoročno upočasniti sicer dokaj nepredvidljivi potek te bolezni, zlasti pri bolnikih s primarno in sekundarno napredujočo multiplo sklerozo. Navsezadnje pa tudi podatki, ki odražajo kakovost in uspešnost zdravljenja, potrjujejo, da je tak pristop bistveno učinkovitejši.

Nevrodegenerativne bolezni

Multipla skleroza, bolezen tisočerih obrazov – in nove možnosti, ki spreminjajo paradigme zdravljenja

Vzrok za nastanek multiple skleroze, bolezni tisočerih obrazov, še vedno ni poznan. A kljub tej enigmi je danes na voljo veliko obetavnih možnosti za uspešno obvladovanje in upočasnitev napredovanja omenjene bolezni. Na Slovenskem imajo bolniki z multiplo sklerozo – teh je približno 3500 – na voljo vsa zdravila, ki so v uporabi tudi drugod po svetu, vključno z novostjo: možnostjo, da si pacienti biološko zdravilo aplicirajo sami, doma. Nove možnosti pomembno spreminjajo doslej ustaljene paradigme zdravljenja, v sistemu, ki je kadrovsko podhranjen, pa istočasno vznikajo nove težave in skrbi – tudi na račun pandemije, ki še vedno ni izzvenela.

Rak

»Zelo pomembno je, da se bolezen odkrije pravočasno, sicer bolniku lahko ponudimo le še paliativno obravnavo!« – asist. dr. Marina Mencinger o zapoznelih diagnozah raka prostate in karcinoma mehurja

»Celostno zdravljenje bolnikov z rakom prostate je vse bolj kompleksno in razvejano, hkrati pa tudi vedno bolj prilagojeno vsakemu pacientu posebej. Pogoj za to je multidisciplinarni pristop, ki pri zdravljenju raka prostate zahteva sodelovanje zdravnikov različnih specialnosti – in točno tak pristop je ključ za dobro obvladovanje bolezni v vseh njenih fazah,« poudarja asist. dr. Marina Mencinger, specialistka interne medicine z Onkološkega inštituta Ljubljana. Prav zaradi dobrih možnosti zdravljenja pa zdravnica opozarja, kako zelo pomembno je, da moški, ki opazi spremembe, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so se pojavile zaradi omenjene bolezni, ne čakajo, ampak nemudoma poiščejo strokovno pomoč.

Rak

»Po osebni izkušnji s prebolevanjem in premagovanjem raka prostate slehernemu moškemu priporočam, naj pravočasno preveri vrednost za prostato specifičnega antigena (PSA)!«

Rak prostate je rak, ki Slovence najpogosteje prizadene. Ta bolezen ima dva zelo raznolika obraza. Po eni strani lahko poteka počasi, brez znakov in zapletov, tako da oboleli v resnici sploh ne ve, da ima eno od rakavih obolenj. Po drugi strani pa je, če se bolezen pojavi v agresivni obliki, ključnega pomena, da je diagnoza postavljena čim prej in da temu sledi takojšnje zdravljenje, kajti na Slovenskem rak prostate še vedno vsako leto ugasne približno 400 življenj. Zato moški – zlasti po 50. letu starosti – ne bi smeli pozabiti na osnovne preglede, ki jim lahko rešijo življenje. Dobesedno. Zakaj? Zato, ker je diagnoza rak prostate v preštevilnih primerih še vedno postavljena v fazi, ko je bolezen že napredovala in so možnosti za ozdravitev bistveno slabše.

Srce in žilje

Slovenija je med vodilnimi državami na svetu pri zgodnjem odkrivanju družinske hiperholesterolemije

Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša življenjsko ogrožujoča dedna motnja, ki jo ima v povprečju vsak 300. prebivalec Slovenije. Če obolelemu diagnoze ne postavijo dovolj zgodaj, je ta v primerjavi z vrstniki, ki nimajo hiperholesterolemije, desetkrat bolj ogrožen – zaradi povečanega tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov.

Demenca

Osebna zgodba: »Obdobje, zaznamovano z demenco, je bilo zelo naporno in stresno, kajti dolga leta sem bila priča tihemu in vztrajnemu propadu človeka, ki je bil visoko izobražen, vse življenje zelo aktiven in sposoben«

Težko si je predstavljati, da danes na svetu vsake tri sekunde nekdo zboli za demenco, tiho epidemijo sodobne družbe, eno tistih, ki jih je pandemija novega koronavirusa močno preglasila. A tudi v tako imenovanem korona času pogostost zbolevnosti za to kronično, napredujočo degenerativno nevrološko boleznijo ni prav nič manjša – nasprotno, ogroženost se prav v povezavi z boleznijo COVID povečuje, z njo je pogojeno tudi hitrejše napredovanje demence, kajti osebe z demenco so med bolj ogroženimi. Tragičnih zgodb, ki ne vključujejo le obolelega, ampak tudi njegove bližnje, je veliko, pravzaprav vedno več. Tudi zato, ker znaki te bolezni še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, prepoznani šele potem, ko je bolezen že napredovala in ko oboleli dobesedno ugaša pred očmi svojcev, ki jih po določenem času niti ne prepozna več.

Demenca

Demenca ni del staranja, ampak posledica bolezni možganov, za katero po 80. letu zboli že vsak peti Slovenec – zato bi morali znake te bolezni poznati vsi!

Ne kaže si zatiskati oči pred resnico, da pravzaprav vsako družino prej ali slej doleti bližnje srečanje z demenco, ki se pojavi pri vsaj enem od svojcev. Ta bolezen nikakor ni del staranja, ampak posledica obolenja možganov, ki nenehno napreduje in se stopnjuje; traja (v povprečju) od deset do 15 let, zdravila zanjo pa sodobna medicina še vedno nima na voljo. Ker demenca ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje, je ključnega pomena čim zgodnejša prepoznava znakov in posledično strokovna obravnava; ta lahko upočasni napredovanje bolezni, ki se kaže s počasnim, a vztrajnim usihanjem spominskih in kognitivnih funkcij obolelega. Ključno vlogo pri prepoznavi bolezni praviloma odigrajo bodisi svojci bodisi osebni zdravnik, ki mu številni indici glede pacientovega (spremenjenega) odzivanja lahko nakažejo prisotnost najpogostejše nevrodegenerativne bolezni možganov – alzheimerjeve demence, s katero pri nas živi več kot 34.000 oseb.

Hematologija

Preprosta laboratorijska preiskava lahko pri zgodnji diagnostiki krvnega raka dobesedno reši življenje – če zaznate simptome, ne oklevajte z odhodom k osebnemu zdravniku!

Leta 2019 je krvni rak samo v Evropi povzročil 154.000 smrti. Po ocenah, objavljenih v strokovni publikaciji The Lancet Haematology, ekonomsko breme vseh krvnih bolezni, malignih in nemalignih, na stari celini letno znaša približno 23 milijard evrov. Tako je bilo pred epidemijo COVID. Zdaj je drugače – številke glede obolevnosti so se spremenile, incidenca teh težkih bolezni se je navidezno zmanjšala, a v resnici zbolevnost ni nič manjša kot pred COVID obdobjem. Problem je, ker mnogi kljub temu, da zaznajo resne spremembe v svojem počutju, oklevajo z obiskom pri osebnem zdravniku (marsikdaj jim ga tudi, resnici na ljubo, sploh ne uspe priklicati) in čakajo, da bi se razmere, ki že poldrugo leto krnijo delovanje zdravstva, izboljšale. V tem času pa jim zdravje polzi iz rok ...

Nevrodegenerativne bolezni

»Parkinsonova bolezen pušča polno sledi. Da imam to bolezen, sem spoznal zaradi tremorja rok ...,« je v osebni zgodbi o premagovanju te bolezni povedal Slavko Stošicki, vrhunski inženir in vsestranski umetnik

Slavko Stošicki je osebnost, ki v sebi skriva številna nasprotja – in ta so v sozvočju narekovala utrip njegovega življenja, obarvanega s številnimi izstopajočimi dosežki, najsi bo to na področju inženirstva ali umetnosti, poslovnega življenja ali posvečanja poeziji, glasbi in slikarstvu. To se je močno spremenilo pred osmimi leti, ko je izvedel, da ima parkinsonovo bolezen. V zavedanju, kako konkretne sledi pušča to obolenje na zdravju in počutju obolelega in njegovih bližnjih, se je odločil za korenite spremembe v življenju, v katerem danes mir in moč za ohranjanje zdravja najde predvsem v umetnosti, čeprav še naprej ostaja zvest strokovnemu perfekcionizmu.

Rak

Bolniki z rakom trebušne slinavke nimajo časa za čakanje ... – eno od ključnih sporočil v marcu, mesecu ozaveščanja o rakih prebavil

Mesec marec je posvečen ozaveščanju o rakih prebavil. Čeprav gre za simbolično gesto, je ne kaže prezreti – nasprotno, informacije, strnjene v tem času, si velja zapomniti in jih širiti vsak dan, vsako leto, brez prekinitve. Vse dotlej, dokler splošno zavedanje o konkretnih bolezenskih bremenih ne bo tako razširjeno, da zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasni začetek zdravljenja ne bosta več le želja, ampak resničnost; ta bo lahko učinkovito pripomogla k boljšemu obvladovanju tistih obolenj, ki danes še vedno vse prezgodaj ugašajo življenja. Tudi ali predvsem zato, ker znaki bolezni ostanejo neprepoznani – ne le na osebni, ampak nemalokrat tudi na strokovni ravni.