Dobro je vedeti

Varno v gore – nasveti zdravnikov in gorskih reševalcev

»Srečno pot!« Sporočilno večplasten in z iskrenimi željami prežet je pozdrav, s katerim pohodniki, planinci in gorniki, plezalci in iskalci novih doživetij drug drugega pospremijo na nadaljnjo pot, na kateri naj bo korak varen, misel pa jasna. Večina njih dobro ve, da lepota divje, nedotaknjene narave in vseobsegajoči mir, ki človeka v gorah globoko prevzameta in prežameta, predstavljata le en pol; po drugi strani pa tako vzpon kot spust lahko kaj hitro postaneta tvegana, če pohodnik ni dobro pripravljen, previden in odgovoren, če se na zahtevni vzpon odpravi v času, ko vremenske razmere že od daleč svarijo pred takšno odločitvijo. Ničkolikokrat ponovljeni nasveti, za katere se zdi, da jih mora poznati in upoštevati sleherni planinec, nemalokrat še vedno ostajajo preslišani, kar med drugim potrjuje bilanca gorskih reševanj, ki je v porastu; enako, žal, velja tudi za tovrstne dogodke s tragičnim epilogom.

Nujna stanja

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

Vse kaže, da bo Slovenija – ne glede na pomisleke in opozorila urgentnih zdravnikov in reševalcev, ki argumentirano oporekajo izbiri pri načrtovanem nakupu dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – dobila dolgo pričakovani zračni plovili, ki pa naj v resnici ne bi omogočali optimalnih pogojev za oskrbo pacienta med izvajanjem nujne medicinske pomoči. Takšen epilog je bil, vsaj na politični ravni, predvidljiv. Povsem nepredvidljiv pa je aktualni odziv nekaterih predstavnikov medicinske stroke – tistih, ki sodelujejo tako pri HNMP kot pri helikopterskem reševanju z gora. Ti so se konec minulega tedna iz nedoumljivih razlogov odločili za verbalni luping in javnosti sporočili, da optimalnost oskrbe pacientov v novih helikopterjih ni več vprašljiva, saj da je oziroma bo lahko celo boljša, kot so pričakovali. Toda mariborska služba HNMP se s kolegi, ki delajo v sklopu HNMP Brnik, ne strinja.

Nujna stanja

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.