Revolt

Da so nesposobni sposobni onesposobiti sposobne, se danes nedvoumno odraža tudi v slovenskem javnem zdravstvu

Da so nesposobni sposobni onesposobiti sposobne je misel, ki v povezavi z dogajanjem v našem zdravstvu najbolj neposredno odraža stanje duha, na katerega vpliva vse bolj okrnjeno delovanje javno-zdravstvenega sistema. Vprašanje je le, kako gledamo na nastalo situacijo – ta je z zdaj že 14. teden trajajočo stavko zdravnikov, neuspešnim poskusom mediacije, vse večjim prepadom med ravnanjem (zdravstvene) politike in apeli v zdravstvu zaposlenih pa tudi z zakonodajnimi novitetami, ki so že v izhodišču zaznamovane kot dodatna ovira za že tako ali tako neoptimalne razmere v javnem zdravstvu, pravzaprav povsem neverjetna. Seveda pa je ključno vprašanje, koga v prepletu takšnih razmer vidimo kot sposobnega in koga kot nepopravljivo nesposobnega.

Revolt

Razsežnosti stavke zdravnikov so presegle vse dopustne gabarite

Konca doslej najdaljše stavke zdravnikov na Slovenskem še vedno ni na obzorju. Nasprotno, po srečevanjih in poskusih dogovarjanj v iztekajočem se tednu je danes predsednik vlade Robert Golob – isti premier, ki je sprva dal zeleno luč dogovoru, katerega uresničitev zdravniki zdaj zahtevajo s stavko – zdravništvu v obraz javno zalučal rokavico. Ob pozivu, naj »takoj zaustavijo stavkovne aktivnosti ter prekinejo agonijo pacientov v našem javnem zdravstvenem sistemu«, je zdravnike, kot je dejal, »spomnil na razlog, zakaj so se odločili postati zdravniki: zdravniški poklic je poklic s poslanstvom. Preprečevanje neoviranega dostopa do zdravstvenih storitev, ukinjanje ali omejevanje raznih podpornih in celo administrativnih storitev v zdravstvu, zapiranje ordinacij in nerazumno podaljševanje zdravniške stavke je nesprejemljivo.«

Varnost in kakovost

»Ta stavka je škodljiva za vse – za bolnike, za zdravstveni sistem, nenazadnje tudi za zaposlene v zdravstvu. Poglablja se nezaupanje do zdravnikov, izgubljamo pa prav vsi!«

Prim. dr. Aleksander Stepanović je splošni oziroma družinski zdravnik, ki pa ne skrbi le za svoje paciente, ampak tudi za čim bolj nemoten potek dela v Zdravstvenem domu Škofja Loka, ki ga vodi. Izzivov je veliko, rešitev – pravih in v praksi izvedljivih – pa bistveno premalo. »Zgolj z uredbami in odločanjem odločevalcev, ki so odmaknjeni od realnosti ali pa so morda pod vplivom aktualne ali kakšne druge politike, ne nastanejo rešitve, ki bi jih bilo mogoče v praksi uresničiti,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozoril prim. dr. Aleksander Stepanović, ki je trdno prepričan, da aktualno dogajanje, zaznamovano s stavko zdravnikov, neodzivnostjo politike in uličnimi protesti, le še pospešuje razkroj javnega zdravstva. Ta razkroj se je že začel – in bo prizadel vse.

Ukrepi

(Ne)srečna trinajstica in slabšanje razmer v zdravstvu

Aktualna stavka zdravnikov, ki se je prevesila v peti teden, bo, ne glede na izid, s seboj prinesla slabo popotnico. Jasno je, da do uresničitve celotnega diapazona stavkovnih zahtev ne bo prišlo, pa razlog za to ni le mlačnost in več kot očitna manevrska nespretnost pogajalskega duela. Odločitev za stavko je padla v času nevzdržno dolgih čakalnih vrst, v katerih so premnogi pacienti z zelo raznolikimi bolezenskimi stanji že tako ali tako stežka čakali na boljši jutri, ki naj bi prinesel hitrejšo dostopnost do prenekatere preiskave, diagnostike ali posega – zdaj pa se čakanje le še podaljšuje.

Bolezni dihal

Bodo pnevmokokne okužbe v prihodnje redkeje ugašale življenja?

Slovenija je pred sedmimi leti omogočila brezplačno cepljenje najmlajših proti pnevmokoknim okužbam, ki so lahko, če se prebolevanje odvija v težji obliki, tudi usodne; med najbolj ogroženimi so malčki do 2. leta starosti. Zdravniki pa zaščito s cepljenjem zelo priporočajo tudi starejšim od 65 let ter posameznikom s kroničnimi obolenji, ki jih pnevmokokne okužbe ogrožajo bistveno bolj kot zdrave posameznike – cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, je od letos brez plačila na voljo tudi omenjenim skupinam, med katerimi so med najbolj izpostavljenimi morda prav pljučni bolniki.