Oženje zornega kota s splošne slike na regionalno, z nacionalne ravni na mestni nivo pokaže povsem drugačno sliko. Kot je v pogovoru za Zdravstveniportal.si zagotovila zdravnica splošne in urgentne medicine ter direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Kranj Lili Gantar Žura, v Kranju niso zaznali ne naraščanja okužb ne povečevanja obolevnosti za COVID. Doslej so s cepljenjem zaščitili 16.000 prebivalcev, pri hitrih testiranjih opažajo manjši porast okužb, medtem ko pri PCR testih pozitivni rezultati stagnirajo. Kaj se torej trenutno dogaja s tretjim valom epidemije in kako so se v Kranju odzvali na navedbe o pospešenem kroženju virusa?
Kako to opažate v zdravstvenem domu? Se je povečalo število okuženih, število zbolelih?
Da bi ustrezno odreagirali, smo se takoj, ko smo dobili informacijo o povišanih vrednostih virusa v odpadnih vodah, dobili na Mestni občini Kranj; sestanek je sklical župan. Toda v Zdravstvenem domu Kranj pri testiranjih nismo odkrili povečanja pozitivnih rezultatov. Lahko rečem, da ti stagnirajo. Če smo prej naredili 700 hitrih testov na dan, smo jih zdaj 300 – obakrat je bilo med testiranimi v povprečju deset pozitivnih. V ponedeljek (12. aprila) smo izvedli 600 hitrih testiranj, pozitivnih je bilo 12.
Zanimalo pa nas je tudi, kako se odvija cepljenje. Ali tudi na območju Kranja, tako kot praktično povsod drugod, prihaja do kratkih stikov pri izvedbi cepljenja? Razlogi za to pa so, kot je znano, različni.
Obremenjeni smo predvsem z dodatnimi obveznostmi, ki so nam jih naložili – torej s cepljenjem in testiranjem –, medtem ko dežurna služba ni dodatno obremenjena. Ni povečanega napotovanja bolnikov s COVID v bolnišnice. Pri nas se stanje v tem smislu ni spremenilo, zato težko komentiram navedbe, po katerih se hospitalizacija zaradi COVID povečuje.
Lahko rečem, da pri nas cepljenje poteka brez problemov. Imamo zelo dobro organizirano ekipo, dobro pa smo organizirali tudi prijavljanje na cepljenje in usklajevanje tega z obstoječim informacijskim programom.
Razumljivo je, da so ljudje glede omenjenega cepiva skeptični – vendar po nepotrebnem, kajti to cepivo je dobro. Zagotovo pa ima – tako kot vsa zdravila, ki jih jemljemo – določene stranske učinke, na katere moramo biti pozorni. Toda če damo na tehtnico okužbo s COVID in cepljenje, je tehtnica, seveda, nagnjena v prid cepljenju.
Tudi pri nas je bilo veliko odpovedi cepljenja. V minulem tednu smo cepili 624 od sicer 820 vabljenih. Bilo je torej nekaj upada, nekaj skepse, tudi nekaj hude krvi, ko so posamezniki, ki so prišli na cepljenje, zahtevali drugo cepivo. Vendar jim, žal, nismo mogli ugoditi, kajti v Kranju se dosledno držimo tako veljavnih smernic kot tudi vrstnega reda.
Na cepilnem mestu imamo vstopno točko, na kateri se zdravnik pogovori z vsakim, ki pride na cepljenje – najprej je na vrsti posvetovanje, pogovor o obstoječih boleznih, o jemanju zdravil, o morebitni skepsi glede cepljenja. Za tiste, ki ne pridejo, pa ne moremo poskrbeti na ta način in jim svetovati – razen, če pokličejo po telefonu.
Ne – oziroma ne takrat, kajti na določen dan je na voljo samo eno cepivo. Pri pacientu lahko napišemo opombo, da ne more biti cepljen. Praviloma pa je tako, da to naredi že osebni zdravnik, kajti pri nas vse sezname prijavljenih na cepljenje pregledajo izbrani zdravniki, ki dobro poznajo svoje paciente. Zato večinoma do teh težav ne prihaja.
Vemo, da je informacijski sistem ahilova peta našega zdravstva – in to se je potrdilo tudi pri cepljenju proti koronavirusu SARS-CoV-2, pri katerem je treba slediti začrtani strategiji, a tovrstne podpore, ki bi bila v konkretnem primeru več kot nujna, na nacionalni ravni ni.
Takoj smo ugotovili, da fizično ne bomo zmogli sprejemati in ohranjati preglednega sistema prijav po telefonu ali osebno, zato smo uvedli prijavnico. Prijave so se zbirale v seznamu, prek katerega smo na telefonske številke pacientov pošiljali sms sporočila. Vse starejše smo prosili, naj se prijavijo prek prijavnice, prosili svojce, naj jim pomagajo, za tiste, ki niso imeli take pomoči, pa je bila na voljo tudi prijava prek posebne telefonske številke.
Tako informacijsko podporo bi morali že prej, preden so nas zadolžili za izvedbo cepljenja, pripraviti na ministrstvu za zdravje ali druge institucije na ravni države.
Seveda pa nam sam seznam ne pomeni nič, če ni usklajen z obstoječim informacijskim sistemom, kajti pri izvedbi cepljenja se v ozadju skriva veliko ljudi, veliko dokumentacije in, seveda, dosledno vodenje evidenc, da se koga ne zgreši pri dajanju drugega odmerka. To je eden izmed najpomembnejših delov pri postopku cepljenja.
Bo kranjski zdravstveni dom postal vzorčni primer za druge zdravstvene domove?
Naš zdravstveni dom ni bil edini, ki se je odzval na tak način. Ukrepali so tudi v Kočevju, zato se je pri njih cepljenje odvijalo bistveno hitreje kot pri drugih. In verjetno je na podoben način ravnal še kateri zdravstveni dom ...
Mislim, da bi moralo ministrstvo za zdravje pri tistih, ki so že vzpostavili svoj sistem, tega pogledati – in ne odkrivati tople vode. Tako bi napake, ki so se, denimo, pojavljale pri nas, lahko že vnaprej odpravili oziroma jih preprečili – in tako bi bil informacijski sistem izboljšan že v izhodišču.
Povabili smo jih, naj nas obiščejo in si ogledajo informacijski sistem in na tej osnovi urejene postopke, povezane s cepljenjem. Za zdaj odziva še ni bilo; verjetno pa imajo veliko dela z drugimi, novimi izzivi.
Prišel je drugi val, potem tretji, verjetno lahko pričakujemo še kakšnega, saj prihajajo novi sevi novega koronavirusa ...
Edino rešitev vidim v cepljenju. Zato pozivam ljudi, naj se prijavijo na cepljenje. Sicer je res, da cepiva trenutno ne moremo zagotoviti vsem, vendar bodo po zdajšnjih zagotovilih do poletja na voljo večje količine cepiv. Zato verjamem, da nam bo uspelo cepiti veliko ljudi in tako ustvariti imunost ter se čim prej vrniti v dokaj normalno življenje – z vsemi dejavnostmi, ki so zdaj zaprte.
Portret Lili Gantar Žura: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.