Manevrirnega prostora preprosto ni več, kajti posledice, ki jih občuti družba in vsi njeni vitalni deli, številni posamezniki, ki so že zdaj ogroženi ne le zdravstveno, ampak tudi socialno, ekonomsko in bivanjsko, bodo hude. Podatki kažejo, da so pomemben »kotel«, iz katerega prihajajo vedno nove okužbe, proizvodni obrati, v katerih delodajalci ne poskrbijo za ustrezno zaščito zaposlenih. Kaj bo, ko zdravstvo naraščajočega bremena COVID bolnikov ne bo zmoglo obvladovati v skladu z vsemi strokovnimi in varnostnimi prijemi, kaj lahko pričakujemo, če se bo pri nas drugi val preprosto prelil še v tretjega? O aktualnem stanju glede epidemije, ki z vso močjo vpliva na razmere v slovenski družbi, sem se pogovarjala s direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik doc. dr. Alešem Rozmanom.
Zanimala me je njegova diagnoza trenutnih razmer in prognoza situacije, v katero nas bo odplavil tretji val epidemije – in v video pogovoru za zdravstveni portal je bil dr. Rozman, ki je tudi član strokovne posvetovalne skupine za epidemijo, ki deluje v sklopu resornega ministrstva, nedvoumen: »Ob sprejetju zadnjih ukrepov sem bil večji optimist, zdaj pa tega, kako se bo pri nas iztekla epidemija, ne znam več napovedati ... Če se ljudje v določenem številu odločajo, da predlaganih ukrepov, s katerimi bi lahko zajezili epidemijo, ne bodo spoštovali, morajo vedeti, da ne gre 'le' za njihove kratkoročne cilje, ampak bo nastala velika škoda – tako v gospodarstvu, v šolstvu in na drugih področjih, da ne omenjam zdravja in življenj prebivalcev Slovenije.«
Poudarki iz video intervjuja:
Na naši kliniki se soočamo z enakimi težavami kot v drugih slovenskih bolnišnicah. Oddelki so dokaj polni, intenziva prav tako. Nekaj dodatnih bolnikov še lahko sprejmemo – če bi bil naval prevelik, pa se bojimo, da bodo standardi res padli. Zato, ker bodo s COVID bolniki primorani delati tudi zdravniki drugih specialnosti, ki niso infektologi ali pulmologi – in se doslej s takimi boleznimi niso ukvarjali. Seveda pa se trudimo, da bi v mešanih timih ta znanja čim hitreje in čim bolj kakovostno prenesli naprej, tako, da je obravnava čim boljša.
Organizacijski izzivi so veliki, toda zaposleni so pri nas dovolj prilagodljivi, da sprejmejo prerazporeditev na druga delovišča in na drugo delo, kot ga opravljajo sicer. Mešani timi so sestavljeni tako, da omogočajo neposreden prenos znanja, kajti v ekipi sta vedno tako specialist kot medicinska sestra s tega področja. Imamo tudi težave zaradi zbolevanja kadra in zavoljo karanten, toda z nadzorom nad prenosi okužb znotraj bolnišnice smo za zdaj učinkoviti in bolnišnica lahko deluje.
Glavno težišče prenosa okužb so trenutno podjetja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil aktualne podatke, iz katerih je razvidno, da do večine prenosov pride v podjetjih – bodisi zaradi še vedno premalokrat odrejenega dela na domu bodisi zaradi nedoslednega spoštovanja ukrepov za preprečevanje okužb v mnogih podjetjih. Ne pravim, da nekateri pri tem niso zelo natančni, saj skrbno pazijo na zaposlene – pri mnogih pa tega ne bi mogli reči.
Ni moj namen, da bi glede epidemije prepričeval ljudi, kot da gre za neko novo verstvo ali sekto. Po mojem prepričanju so ljudje – vsaj velika večina njih – racionalna bitja. In če slišijo naša sporočila, če lahko razumno preberejo informacije, ki so na voljo, bodo to tudi razumeli.
Predlagani ukrepi imajo potencial, da zajezijo epidemijo – samo držati se jih je treba! Žal smo, kar se tega tiče, v tem trenutku nespametni bolj kot v večini držav na svetu. Sicer lahko krepimo nadzor in kazni – a sam nisem pristaš kaznovanja, saj vemo, da kaznovanje sproži kontra učinek. Nadzor, svetovanje in predvsem osebna ozaveščenost pa so ključnega pomena – in tu so prebivalci tisti, ki lahko zajezijo epidemijo. Obstoječi ukrepi so pri tem koristna pomoč, smernice za ravnanje prav tako. Držati se jih je treba.
Epidemiološka slika je v Sloveniji izredno slaba in se v zadnjih dneh spet slabša. Po moji oceni ukrepov ni mogoče omiliti, dokler se epidemiološka slika ne izboljša.
Razmere v domovih za ostarele so skrb vzbujajoče, ponekod alarmantne. Že v avgustu in septembru sem opozarjal, da takrat, ko je veliko okuženih, ni mogoče zajeziti vdora virusa v domove. Zdaj so na obzorju novi ukrepi, z obveznim periodičnim testiranjem zaposlenih – mogoče bomo tudi na ta račun uspeli zajeziti kakšen izbruh. Predvsem pa velja apelirati na zaposlene, naj se že ob minimalnih znakih okužbe testirajo, se preventivno izločijo iz delovnega procesa in naj v zdajšnjih razmerah nasploh živijo tako, da ne bodo predstavljali tveganja za prenose okužb.
Ob sprejetju zadnjih ukrepov sem bil večji optimist, zdaj pa tega, kako se bo pri nas iztekla epidemija, ne znam več napovedati. Sproti spremljam število obolelih, ki jih imamo v bolnišnicah, kar je moje merilo in kriterij za presojanje o tem, v kateri fazi obvladovanja epidemije smo. Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa. Če se primerjamo z ostalimi evropskimi oziroma svetovnimi državami, smo na neslavnem koncu.
Fotografije: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
