Med aktualnimi problemi, ki kličejo po urgentnih rešitvah, je zagotovo tudi zagotavljanje celovite(jše) skrbi za starejše. Zakaj je o tem govora v pogovoru z generalnim direktorjem UKC Ljubljana Janezom Poklukarjem? Zato, ker je v tej terciarni ustanovi stalno hospitaliziranih najmanj 60 pacientov, ki so v bolnišnici več kot štiri mesece. Kako je to mogoče? Zato, ker drugih zmogljivosti ni na voljo – samo na širšem območju Ljubljane je povpraševanje za bivanje v domovih za starejše dvakrat večje od obstoječih zmogljivosti.

Lahko si le predstavljamo, kaj takšne razmere pomenijo z vidika akutnih bolnikov, zato je jasno, da je takojšnje ukrepanje več kot nujno. Generalni direktor ljubljanskega UKC Janez Poklukar je o tem spregovoril za Zdravstveniportal.si.

Zdravstvo je izjemno kompleksen sistem, v katerem je iskanje rešitev za težave – najsi bodo te kadrovske, organizacijske, finančne, povezane s standardi in normativi ali s kakovostjo in varnostjo – stalnica. Kako bo UKC Ljubljana v prihodnje kos tovrstnim izzivom, kakšen je vaš recept?

Zagotovo so osnova za to dobri, pravilni podatki in, seveda, strateško razmišljanje oziroma upravljanje, ki bo UKC ponovno postavilo na pot, na kateri je bil že v preteklosti in svojo nalogo opravljal več kot odlično – samo na ta način bo UKC svoj poslanstvo lahko opravljal tudi v prihodnje.

Kako pa ocenjujete strateško ukrepanje nasploh, ne le v zdravstvu? Gre za strategijo razvoja ali zgolj za strateške »gasilske ukrepe«?

V mislih imam strategijo razvoja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kajti zdi se, da je v Sloveniji na splošno glavni strateški cilj gašenje požarov in to seveda vodi vedno globlje v težave, ne pa v urejeno prihodnost. Zato je potrebna strateška, dolgoročna usmeritev oziroma načrt kliničnega centra, tako strokovni kot tudi poslovni – in na podlagi tega bo mogoče graditi ter UKC organizacijsko, strokovno in tudi operativno postaviti na raven, ki jo Slovenci pričakujejo in si jo tudi zaslužijo.

Seveda pa, če se zazremo v prihodnost, vidimo, da so izzivi zelo resni – če pogledamo samo z vidika staranja prebivalstva. Številke so neizprosne.

Res je, demografske spremembe so se pri nas začele odvijati zelo intenzivno. Slovenija je, žal, zamudila čas, ko bi se na to lahko pripravila, zato v tem trenutku izvajalci zdravstvenih storitev sami poskušamo reševati zadeve – skupaj s centri za socialno varstvo. Ključnega pomena je zagotoviti zadostno financiranje ter prostorske in kadrovske vire, da bomo lahko zadostili starajoči se populaciji.

Lahko zdajšnje stanje in projekcije na tem področju ilustrirate s konkretnimi podatki, denimo z razliko v številu (dolgotrajno) hospitaliziranih pred desetimi leti in danes?

Danes v bolnišnicah hospitaliziramo 40 odstotkov več pacientov, starejših od 80 let, kot pred desetimi leti, kar pomeni, da zdravljenje v bolnišnici potrebuje bistveno več pacientov, ki so polimorbidni (imajo več različnih obolenj, op. p.), so slabše pokretni, socialno bolj odvisni. Po drugi strani pa smo lestvico oziroma letvico kakovosti zdravstvenih storitev postavili precej više, kot je bila ta pred desetletjem. Zato je z enakimi viri težko izvajati zdravstvene storitve oziroma zadostiti potrebam prebivalstva, pri čemer imam v mislih tako prostorske kot kadrovske vire pa tudi opremo. Tu nas čakajo veliki izzivi. Zdravstvo mora biti – kot sta že večkrat poudarila tako minister za zdravje kot premier – nacionalna prioriteta.

Katere pa so prednostne naloge v skrbi za paciente, ki jih vidite kot generalni direktor ljubljanskega UKC?

Zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev tako na ravni bolnišnice, ki pokriva širše območje Ljubljane, kot terciarnih storitev za vso Slovenijo. To je glavno poslanstvo kliničnega centra, cilj, ki mu sledimo.

Izzivi na področju dolgotrajne oskrbe, skrbi za starejše, so pri nas enormni, kajti pravih odgovorov ni – in to, navsezadnje, zelo boleče občutite tudi v bolnišnicah. Številke so jasne.

V UKC Ljubljana imamo vsak trenutek hospitaliziranih 60 pacientov, ki so v bolnišnici več kot štiri mesece. To pomeni, da na letni ravni obravnavamo 180 takih pacientov. In to predstavlja velik problem, zlasti ob izbruhih gripe, ali takrat, ko je internistična prva pomoč prezasedena. Bolnike, ki nujno potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, težko sprejmemo na oddelke, če so ti prezasedeni s pacienti, ki potrebujejo zgolj institucionalno varstvo z vidika nege. Ker pa tovrstnih zmogljivosti ni in ker teh pacientov ni mogoče poslati v domačo oskrbo, so ti nastanjeni pri nas.

Povprečje v Evropi je približno 0,5 postelje na 1000 prebivalcev, kar bi pomenilo, da bi si ta prostor, če klinični center pokriva 600.000 prebivalcev, zaslužil negovalno bolnišnico s 300 negovalnimi posteljami. UKC je zainteresiran, da bi našli prostor za te paciente. Ker pa trenutno rešitve ni videti, z nobene strani, se bomo prepotrebne obnove zmogljivosti na Vrazovem trgu lotili sami in tam zagotovili maksimalno število postelj.

Kar se tiče pokrivanja tovrstnih potreb za širše območje Ljubljane, pa verjetno sledi še apel županu?

Raziskali smo tudi možnosti za namestitev teh pacientov v domove. Kar se tiče povpraševanja, se je pokazalo, da je v ljubljanski regiji povpraševanje za dvakrat presega obstoječe zmogljivosti. Pri tem ljubljanska regija izstopa, zato res apeliram na lokalno skupnost, da se vključi v reševanje socialne problematike starejših, ki je iz dneva v dan bolj pereča – in vsi skupaj, vključno s temi pacienti, smo vsak dan v večji stiski.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.