Najbolj brano

Ukrepi

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik o politiki, zdravnikih, bolnikih, reformi, predvsem pa o usodi otroške srčne kirurgije

Da je zdravstvo in z njim bolniki v stiski, pravzaprav ni nič novega. Problem je v tem, ker se težave stopnjujejo, pravih rešitev, ki bi bile dobre za vse, pa ni. Nasprotno. Otroška srčna kirurgija je že nekaj časa vzorčni primer, ki opozarja na številne podobne medicinsko-organizacijske kazuse, pri katerih pobudo za vzpostavljanje reda privzame politika – rešitve pa še vedno ni, vsaj ne končne. Kaj k temu dogajanju dodaja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik?

Ukrepi

Zdravniška združenja skeptična tudi v tem mandatu

Koordinacija zdravniških organizacij, ki se sestaja enkrat na mesec in v sklopu katere predsedniki štirih glavnih zdravniških združenj – zbornice, društva, sindikata Fides in strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov – razpravljajo o ključnih problemih slovenskega zdravstva, ne le zdravništva, in poskušajo najti čim bolj optimalne rešitve, je na današnji seji predala vodstveno štafeto. Iz rok predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je ta, skupaj z aktualnimi izzivi, romala v roke predsednice zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik. In kateri so ti izzivi?

Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Ukrepi

Je res mogoče, da bodo kader v domovih za starejše šele zdaj poučili o pravilni uporabi zaščitne opreme?

Okužba z novim koronavirusom je danes v Sloveniji ugasnila drugo življenje. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je tudi v tem primeru šlo za osebo, staro blizu 90 let, ki je imela številna spremljajoča obolenja, a vendar je bil končni vzrok smrti izguba boja s COVID-19. Tako se zdi edina razumna odločitev, da bodo odslej varovancem domov za starejše zagotovili odvzem brisov v domovih – po drugi strani pa skrb vzbuja napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, da bodo po današnjem dogovoru z ministrstvom za zdravje kadru pri vseh izvajalcih institucionalnega varstva (v domovih za starejše, v varstveno-delovnih centrih ter v centrih za usposabljanje, delo in varstvo) ponudili možnost, da jih poučijo o pravilni uporabi zaščitne opreme, »kar je zelo pomembno, saj se z nepravilno uporabo lahko naredi več škode kot koristi«. Mar to znanje ni predpogoj za delo s tako občutljivimi skupinami prebivalstva?

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč in enajsterica zdravnikov oporečnikov: »Ne nasedajte skupinam in posameznikom, ki poskušajo sejati dvom v smiselnost in učinkovitost zaščitnih ukrepov!«

Dvanajsterica zdravnikov oporečnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, se je danes javno odzvala na dezinformacije, ki se v zadnjih tednih v zvezi s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2 in priporočenimi zaščitnimi ukrepi pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. »S temi dezinformacijami poskušajo nekatere skupine in posamezniki sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu,« opozarjajo Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matej Beltram, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Andrej Vranič.

Preventiva

Dodajanje vitamina D je v smislu okrepitve imunskega sistema absolutno utemeljeno, a le od oktobra do maja, v preostalih mesecih pa ga dobimo dovolj po naravni poti

Veliko je ljudi, ki zaradi tega, kar nas je v zadnjem letu doletelo bodisi na račun epidemije bodisi pod krinko epidemije, sploh ne želijo več poslušati napovedi o tem, kaj naj bi nas čakalo v sklopu tretjega vala pandemije novega koronavirusa. Pred letom dni so se vrstili pozivi k (samo)zaščiti, vključno z jemanjem D vitamina, ki naj bi pripomogel k izboljšanju imunskega sistema ter posledično pomagal preprečevati najtežje zaplete pri prebolevanju bolezni COVID. In potem je nenadoma brazilska študija, v zadnjem času pogosto omenjana v javnosti, vse te navedbe in izsledke ovrgla.

Civilna družba

Javni shod za boljše zdravstvo

Javni shod, ki ga bodo ustanovitelji gibanja Skupaj naprej pripravili ta petek popoldne, med 16. in 18. uro, bo mirne narave. Razlogi zanj pa so bistveno bolj turbulentni: nevzdržno dogajanje v zdravstvu, predvsem na račun samovoljnih političnih odločitev, je v zadnjih letih ljudi, ki zaradi bolezni potrebujejo celovito diagnostiko in zdravljenje, potisnilo v najbolj nevzdržen položaj po osamosvojitvi.

Medicinski material

Svetovni dan zdravja – čas za resnico?

»Ponosna sem, da smo v tem mandatu uspeli sprejeti številne zakone, ki povečujejo dostopnost do zdravstvenih storitev in zagotavljajo dodaten denar v zdravstveni blagajni,« je zapisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v poslanici, namenjeni obeležitvi jutrišnjega svetovnega dneva zdravja. Pa so razlogi za vzhičenost nad razmerami v našem zdravstvu res upravičeni? Tokratna zgodba, ki predstavlja protiutež trditvam zdravstvene politike, ni osamljena, je pa boleča. Boleče resnična.

Ukrepi

Leto 2019 slovenskim pacientom (končno) prinaša novo pravico – možnost ocenjevanja kakovosti zdravstvenih storitev

Veliko je logističnih težav, ki krnijo kakovost in varnost zdravstvene obravnave, številni sistemski kratki stiki vplivajo predvsem na predolge čakalne dobe; posledično marsikdaj prepozen začetek zdravljenja pušča konkretne odtise na že tako ali tako načetem zdravju obolelega, nemalokrat pa do zapletov pride tudi ali predvsem na račun neustrezne komunikacije in odnosa. Razmislek, kako to popraviti, kako izboljšati kakovost in varnost zdravstvene obravnave, ni nov; nasprotno, ta izziv zahteva nenehno dosledno ukrepanje na vseh ravneh, na kar stalno opozarjamo tudi na zdravstvenem portalu. Pa bo pilotni projekt, ki se začenja ta mesec in v sklopu katerega naj bi tudi pacienti pripomogli k zagotavljanju kakovostnejše zdravstvene obravnave, tudi v resnici pripomogel k izboljšavam?

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?

Otroška srčna kirurgija

Otroška srčna kirurgija: pobuda projektnega sveta za (nov) center odličnosti

Nepravilnosti v delovanju programa otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki ljubljanskega UKC in njihove posledice že dolgo pretresajo javnost. Ukrepi se vrstijo, a pot do željenega cilja – nesporne in celovite kakovosti in varnosti v skrbi za otroke, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo kirurško zdravljenje – bo treba utrditi s še veliko dodatnimi, res trdno in pravilno umeščenimi tlakovci. Bo projektni svet pomagal najti pravo pot?

Ukrepi

Zdravstvo v času volitev – kaj naj nova vlada naredi za ljudi

Zdravstvo je zagotovo eno od področij, na katerih so se ukrepi vlade, ki se v teh dneh poslavlja, najbolj boleče odrazili. Politično ad hoc sprejemanje novosti, pri katerem je bilo sodelovanje s poznavalci sistema in stroko povsem prezrto, je sistem spravilo na kolena. Tega danes vlada, ki je, z odstopljenim premierom na čelu, ureditev zdravstvene sfere tako rekoč pregovorno postavljala med prednostne naloge, v praksi pa tega ni uresničevala, ne more zanikati. Pa saj se niti ne trudi. Zato so zdaj prizadevanja vseh aktualnih političnih strank tem bolj usmerjena v prepričevanje ljudstva, kaj vse da bodo naredili za zdravstvo po volitvah oziroma po izvolitvi.

Ukrepi

Ste v samoizolaciji? Ali upoštevate prav vse ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom?

Čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo epidemija novega koronavirusa pri nas dosegla višek, zdajšnje dogajanje ni spodbudno. Zdi se, kot da ljudje preprosto ne razumejo, kako nevarna je lahko bolezen, ki jo (sicer resda pri vsakem petem obolelem) povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, in kako velik davek bo zahtevala od celotne slovenske družbe, svoj odtis pa bo pustila prav na vsakem od nas. Zato logično vprašanje: res veste, kaj morate narediti, če vam zdravniki zaradi suma na okužbo ali zaradi blagega prebolevanja bolezni COVID-19, pri katerem hospitalizacija ni nujna, odredijo samoizolacijo, ki mora trajati 14 dni? Ste se v tem času pripravljeni držati vseh navodil, s čimer lahko preprečite širjenje okužbe in njene najbolj usodne posledice?

Ukrepi

»Treba se bo vprašati: sem res pomemben le jaz ali pa je morda pomemben še kdo drug!?«

»Na zaščitne ukrepe ne smemo pozabiti, kajti skupaj smo močni toliko, kot je močan najšibkejši člen,« se je doc. dr. Mateja Logar, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, danes metaforično odzvala na aktualno dogajanje, povezano s povečevanjem števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Kljub omenjanju oslabljene zaščitne verige se je Slovencem zahvalila »za vse, kar smo doslej naredili, da bi omejili širjenje okužb in zmanjšali obseg zbolevanja za COVID, kajti le na ta način nam je dokaj hitro in dobro uspelo zamejiti prvi val epidemije« – istočasno pa je naštela niz razlogov, zaradi katerih morajo priporočeni zaščitni ukrepi (p)ostati samoumevni del vsakdana.