Ukrepi
Zdravniki izjemno nezadovoljni z vlado
Vladna določba glede kaznovanja zdravnikov bo vodila v opazno poslabšanje kakovosti obravnave bolnikov in tudi v ogrožanje njihovega zdravja, zdravnike pa pahnila v hudo etično stisko.
Najbolj brano
Otroška srčna kirurgija
Podatki o uspešnosti zdravljenja naj bodo javni
Prof. dr. Igor D. Gregorič, priznani srčno-žilni in torkalni kirurg, ki že dobra tri desetletja dela v ZDA, je dobro seznanjen z dogajanjem v slovenskem zdravstvu, zlasti z anomalijami, ki so v zadnjih letih zaznamovale delovanje programa otroške srčne kirurgije.
Otroška srčna kirurgija
V Sloveniji se o kakovosti le govori, nihče pa tega ne jemlje resno!
Kar nekaj problemov se v slovenskem zdravstvu zdi nedotakljivih in nespremenljivih. Med njimi sta v zadnjem času v ospredju dva, eden je strokovni: otroška srčna kirurgija, drugi finančni: izsiljevalske cene medicinskih pripomočkov.
Ukrepi
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik o politiki, zdravnikih, bolnikih, reformi, predvsem pa o usodi otroške srčne kirurgije
Da je zdravstvo in z njim bolniki v stiski, pravzaprav ni nič novega. Problem je v tem, ker se težave stopnjujejo, pravih rešitev, ki bi bile dobre za vse, pa ni. Nasprotno. Otroška srčna kirurgija je že nekaj časa vzorčni primer, ki opozarja na številne podobne medicinsko-organizacijske kazuse, pri katerih pobudo za vzpostavljanje reda privzame politika – rešitve pa še vedno ni, vsaj ne končne. Kaj k temu dogajanju dodaja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik?
Ukrepi
Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana
Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.
Ukrepi
Zdravniška združenja skeptična tudi v tem mandatu
Koordinacija zdravniških organizacij, ki se sestaja enkrat na mesec in v sklopu katere predsedniki štirih glavnih zdravniških združenj – zbornice, društva, sindikata Fides in strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov – razpravljajo o ključnih problemih slovenskega zdravstva, ne le zdravništva, in poskušajo najti čim bolj optimalne rešitve, je na današnji seji predala vodstveno štafeto. Iz rok predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je ta, skupaj z aktualnimi izzivi, romala v roke predsednice zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik. In kateri so ti izzivi?
Ukrepi
Hoja po robu
Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.
Ukrepi
Je res mogoče, da bodo kader v domovih za starejše šele zdaj poučili o pravilni uporabi zaščitne opreme?
Okužba z novim koronavirusom je danes v Sloveniji ugasnila drugo življenje. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je tudi v tem primeru šlo za osebo, staro blizu 90 let, ki je imela številna spremljajoča obolenja, a vendar je bil končni vzrok smrti izguba boja s COVID-19. Tako se zdi edina razumna odločitev, da bodo odslej varovancem domov za starejše zagotovili odvzem brisov v domovih – po drugi strani pa skrb vzbuja napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, da bodo po današnjem dogovoru z ministrstvom za zdravje kadru pri vseh izvajalcih institucionalnega varstva (v domovih za starejše, v varstveno-delovnih centrih ter v centrih za usposabljanje, delo in varstvo) ponudili možnost, da jih poučijo o pravilni uporabi zaščitne opreme, »kar je zelo pomembno, saj se z nepravilno uporabo lahko naredi več škode kot koristi«. Mar to znanje ni predpogoj za delo s tako občutljivimi skupinami prebivalstva?
Ukrepi
Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?
»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.
Ukrepi
Prof. dr. Marko Noč in enajsterica zdravnikov oporečnikov: »Ne nasedajte skupinam in posameznikom, ki poskušajo sejati dvom v smiselnost in učinkovitost zaščitnih ukrepov!«
Dvanajsterica zdravnikov oporečnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, se je danes javno odzvala na dezinformacije, ki se v zadnjih tednih v zvezi s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2 in priporočenimi zaščitnimi ukrepi pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. »S temi dezinformacijami poskušajo nekatere skupine in posamezniki sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu,« opozarjajo Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matej Beltram, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Andrej Vranič.
Preventiva
Dodajanje vitamina D je v smislu okrepitve imunskega sistema absolutno utemeljeno, a le od oktobra do maja, v preostalih mesecih pa ga dobimo dovolj po naravni poti
Veliko je ljudi, ki zaradi tega, kar nas je v zadnjem letu doletelo bodisi na račun epidemije bodisi pod krinko epidemije, sploh ne želijo več poslušati napovedi o tem, kaj naj bi nas čakalo v sklopu tretjega vala pandemije novega koronavirusa. Pred letom dni so se vrstili pozivi k (samo)zaščiti, vključno z jemanjem D vitamina, ki naj bi pripomogel k izboljšanju imunskega sistema ter posledično pomagal preprečevati najtežje zaplete pri prebolevanju bolezni COVID. In potem je nenadoma brazilska študija, v zadnjem času pogosto omenjana v javnosti, vse te navedbe in izsledke ovrgla.
Ukrepi
Vlada naj nezakoniti sklep nemudoma razveljavi!
Zdravniška zbornica opozarja na nepravilnosti pri sprejetju (predvsem za bolnike) škodljivega in nezakonitega sklepa vlade, zato zahteva takojšnjo razveljavitev odločitve, ki je sicer že umeščena v splošni dogovor za leto 2018.
Civilna družba
Javni shod za boljše zdravstvo
Javni shod, ki ga bodo ustanovitelji gibanja Skupaj naprej pripravili ta petek popoldne, med 16. in 18. uro, bo mirne narave. Razlogi zanj pa so bistveno bolj turbulentni: nevzdržno dogajanje v zdravstvu, predvsem na račun samovoljnih političnih odločitev, je v zadnjih letih ljudi, ki zaradi bolezni potrebujejo celovito diagnostiko in zdravljenje, potisnilo v najbolj nevzdržen položaj po osamosvojitvi.
Medicinski material
Svetovni dan zdravja – čas za resnico?
»Ponosna sem, da smo v tem mandatu uspeli sprejeti številne zakone, ki povečujejo dostopnost do zdravstvenih storitev in zagotavljajo dodaten denar v zdravstveni blagajni,« je zapisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v poslanici, namenjeni obeležitvi jutrišnjega svetovnega dneva zdravja. Pa so razlogi za vzhičenost nad razmerami v našem zdravstvu res upravičeni? Tokratna zgodba, ki predstavlja protiutež trditvam zdravstvene politike, ni osamljena, je pa boleča. Boleče resnična.
Ukrepi
Leto 2019 slovenskim pacientom (končno) prinaša novo pravico – možnost ocenjevanja kakovosti zdravstvenih storitev
Veliko je logističnih težav, ki krnijo kakovost in varnost zdravstvene obravnave, številni sistemski kratki stiki vplivajo predvsem na predolge čakalne dobe; posledično marsikdaj prepozen začetek zdravljenja pušča konkretne odtise na že tako ali tako načetem zdravju obolelega, nemalokrat pa do zapletov pride tudi ali predvsem na račun neustrezne komunikacije in odnosa. Razmislek, kako to popraviti, kako izboljšati kakovost in varnost zdravstvene obravnave, ni nov; nasprotno, ta izziv zahteva nenehno dosledno ukrepanje na vseh ravneh, na kar stalno opozarjamo tudi na zdravstvenem portalu. Pa bo pilotni projekt, ki se začenja ta mesec in v sklopu katerega naj bi tudi pacienti pripomogli k zagotavljanju kakovostnejše zdravstvene obravnave, tudi v resnici pripomogel k izboljšavam?
Ukrepi
Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji
Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?
Otroška srčna kirurgija
Otroška srčna kirurgija: pobuda projektnega sveta za (nov) center odličnosti
Nepravilnosti v delovanju programa otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki ljubljanskega UKC in njihove posledice že dolgo pretresajo javnost. Ukrepi se vrstijo, a pot do željenega cilja – nesporne in celovite kakovosti in varnosti v skrbi za otroke, ki zaradi prirojene srčne napake potrebujejo kirurško zdravljenje – bo treba utrditi s še veliko dodatnimi, res trdno in pravilno umeščenimi tlakovci. Bo projektni svet pomagal najti pravo pot?
Ukrepi
Zdravstvo v času volitev – kaj naj nova vlada naredi za ljudi
Zdravstvo je zagotovo eno od področij, na katerih so se ukrepi vlade, ki se v teh dneh poslavlja, najbolj boleče odrazili. Politično ad hoc sprejemanje novosti, pri katerem je bilo sodelovanje s poznavalci sistema in stroko povsem prezrto, je sistem spravilo na kolena. Tega danes vlada, ki je, z odstopljenim premierom na čelu, ureditev zdravstvene sfere tako rekoč pregovorno postavljala med prednostne naloge, v praksi pa tega ni uresničevala, ne more zanikati. Pa saj se niti ne trudi. Zato so zdaj prizadevanja vseh aktualnih političnih strank tem bolj usmerjena v prepričevanje ljudstva, kaj vse da bodo naredili za zdravstvo po volitvah oziroma po izvolitvi.
Ukrepi
Ste v samoizolaciji? Ali upoštevate prav vse ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom?
Čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo epidemija novega koronavirusa pri nas dosegla višek, zdajšnje dogajanje ni spodbudno. Zdi se, kot da ljudje preprosto ne razumejo, kako nevarna je lahko bolezen, ki jo (sicer resda pri vsakem petem obolelem) povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, in kako velik davek bo zahtevala od celotne slovenske družbe, svoj odtis pa bo pustila prav na vsakem od nas. Zato logično vprašanje: res veste, kaj morate narediti, če vam zdravniki zaradi suma na okužbo ali zaradi blagega prebolevanja bolezni COVID-19, pri katerem hospitalizacija ni nujna, odredijo samoizolacijo, ki mora trajati 14 dni? Ste se v tem času pripravljeni držati vseh navodil, s čimer lahko preprečite širjenje okužbe in njene najbolj usodne posledice?
Ukrepi
»Treba se bo vprašati: sem res pomemben le jaz ali pa je morda pomemben še kdo drug!?«
»Na zaščitne ukrepe ne smemo pozabiti, kajti skupaj smo močni toliko, kot je močan najšibkejši člen,« se je doc. dr. Mateja Logar, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, danes metaforično odzvala na aktualno dogajanje, povezano s povečevanjem števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Kljub omenjanju oslabljene zaščitne verige se je Slovencem zahvalila »za vse, kar smo doslej naredili, da bi omejili širjenje okužb in zmanjšali obseg zbolevanja za COVID, kajti le na ta način nam je dokaj hitro in dobro uspelo zamejiti prvi val epidemije« – istočasno pa je naštela niz razlogov, zaradi katerih morajo priporočeni zaščitni ukrepi (p)ostati samoumevni del vsakdana.