Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Članek

Čakalne dobe

»Verjetno noben bog ne ve, katera vrsta zdravstvene storitve je mišljena pod oznako 'ostalo', na katero danes čaka 5000 pacientov!«

Da bo obdobje pandemije za seboj pustilo neizbrisen odtis, je bilo že dolgo jasno vsem, tudi zunanjim opazovalcem, ki so imeli to srečo, da v času najizrazitejšega širjenja okužb z novim koronavirusom in v tem obdobju izrazito spremenjenega delovanja zdravstva niso potrebovali zdravstvene oziroma zdravniške pomoči. Zanje to obdobje najverjetneje ne bo imelo hudih posledic, medtem ko za številne, ki jim v tem času niso postavili diagnoze, bolezen pa je nemoteno napredovala, tega ni mogoče reči. Zelo konkretne in dolgo odmevajoče posledice bo občutila tudi družba kot celota. Po podatkih COVID-19 sledilnika je do danes pri nas zaradi zapletov po okužbi s SARS-CoV-2 ugasnilo 6726 življenj; vprašanje pa je, v kateri predalček v sistemu bodo umeščeni vsi tisti, ki se jim je zdravje poslabšalo prav zaradi slabe dostopnosti do strokovne pomoči v času najizrazitejšega valovanja pandemije – in ki so morda še vedno med čakajočimi na pregled, preiskavo ali na poseg. Sistem je tak, kot je, naluknjan bolj kot švicarski sir. In že dolgo so prav luknje v sistemu – kljub védenju odgovornih, ki pa niso ustrezno ukrepali – omogočale prehod v stanje, ki ga je pandemija razgalila in pripomogla k še dodatnemu poslabšanju.

Članek

Ukrepi

Novela tobačnega zakona – vzorčni primer »mafijskega zakona«, ki je poslancem odvzel moralno integriteto. Kaj kažejo podatki, ki jih proučuje KPK?

»Gre za mafijski zakon,« so o noveli tobačnega zakona, o katerem bo 1. julija na 13. nujni seji razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo, prepričani v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Člani zveze se, skupaj s koalicijo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, utemeljeno sprašujejo, kakšen adut se skriva v rokah tobačne industrije, da poslanci, ki so vložili sporni predlog zakonodajnih sprememb, vztrajajo pri svoji potezi – čeprav so bili razkrinkani že pred začetkom zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vzela pod drobnogled sumljive okoliščine nastajanja tega protobačnoindustrijskega dokumenta, je ugodila zahtevku za dostop do informacij javnega značaja. In te razkrivajo veliko.

Članek

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Članek

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Članek

Otroška srčna kirurgija

Otroška srčna kirurgija teče zadnji krog

Otroška srčna kirurgija je danes, če upoštevamo vse specialnosti, ki so njen nepogrešljivi del, v zadnjih izdihljajih. Za zdaj še deluje, čez dva tedna, ko se odpovedni rok izteče še zadnjemu izmed pediatričnih kardiologov, pa nadomestnih strokovnjakov iz drugih starocelinskih držav ne bo dovolj, da bi lahko zagotavljali nemoteno, neprekinjeno zdravljenje. Otroška srčna kirurgija na Slovenskem v tem trenutku dobesedno teče zadnji krog.

Komentar

Otroška srčna kirurgija

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo nadaljevalo, »doma«

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo, kot nakazujejo danes predstavljene rešitve, tudi v prihodnje odvijalo v Sloveniji. Izjemne okoliščine, v katerih se je znašel program otroške srčne kirurgije, so zahtevale izjemne ukrepe, ki bodo vodili v pospešeno spremembo zakonodaje. Ukrepanje, napovedano danes, je resda pozno, saj je zadnji vlak pri dolgotrajnem in doslej neučinkovitem reševanju tega programa že odpeljal s postaje – a morda bo vendarle učinkovalo. To bo znano najkasneje v dobrih dveh tednih.

Članek

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.

Intervju

Reforma

»Ne pozabimo: brez zdravnikov in medicinskih sester zdravstvenega sistema ne bo!«

»Za bolnike z rakom je v Sloveniji, gledano na splošno, dobro poskrbljeno, vendar izzivov ne zmanjka. Med glavnimi je (pre)dolga pot do diagnoze in do začetka specialistične obravnave. Dostop do osnovnega zdravstva je slab, kakovost in varnost se občutno krhata, saj se dogaja, da, na primer, bolnik med prejemanjem onkološkega zdravljenja izgubi osebnega zdravnika. Seveda pomagamo, vendar je nujna sistemska ureditev tega problema, nujna je zagotovitev dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva, ki je vstopna točka v zdravstveni sistem, vendar je zdaj močno okrnjena. Na področju onkologije sistemsko še vedno ni poskrbljeno za celostno rehabilitacijo, bolniki z rakom nimajo na voljo poklicne in zaposlitvene rehabilitacije ... Državni program za obvladovanje raka je sicer odličen, predvideva izvrstne rešitve, tako glede rehabilitacije kot paliativne oskrbe, vendar manjka izvedba.«

Članek

Ukrepi

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik o politiki, zdravnikih, bolnikih, reformi, predvsem pa o usodi otroške srčne kirurgije

Da je zdravstvo in z njim bolniki v stiski, pravzaprav ni nič novega. Problem je v tem, ker se težave stopnjujejo, pravih rešitev, ki bi bile dobre za vse, pa ni. Nasprotno. Otroška srčna kirurgija je že nekaj časa vzorčni primer, ki opozarja na številne podobne medicinsko-organizacijske kazuse, pri katerih pobudo za vzpostavljanje reda privzame politika – rešitve pa še vedno ni, vsaj ne končne. Kaj k temu dogajanju dodaja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik?

Intervju

Čakalne dobe

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva – nihče pa se ne vpraša, zakaj je tako

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva, ne le slovenskega. Spreminjajoča se patologija, naraščajoče akutne in kronične potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zlasti na račun vse bolj starajoče se populacije, po drugi strani pa težave v sistemu, najsi gre za kader, opremo ali podfinancirane programe, so dejavniki, ki se seštevajo – vsota tega seštevka pa se najbolj evidentno pokaže v dolgih čakalnih vrstah, ki obolelemu preprečujejo, da bi takoj prišel na vrsto za specialistično preiskavo in zdravljenje. Razen, seveda, če se odloči za samoplačniško storitev – a čemu bi človek plačeval za nekaj, kar mu tako ali tako pripada na podlagi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje?

Članek

Ukrepi

Mladi zdravniki na facebooku odgovorili Samu Fakinu: »Že zdaj pogosto delamo na meji varnega za paciente!«

Samo Fakin, kandidat za ministra za zdravje, je v tem tednu podrobno predstavil svojo vizijo članom matičnega parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki so z večino glasov prižgali zeleno luč njegovi kandidaturi. Pri predlogih za saniranje stanja v zdravstvu je bil Fakin izčrpen, v prenekateri točki polemičen. Ena takih je, denimo, rešitev za skrajšanje ali celo izničenje čakalnih dob, pri kateri Fakin računa tudi na bistveno večji angažma mladih zdravnikov, specializantov. A mladi zdravniki se z načrtovanimi rešitvami ne strinjajo.

Članek

Inovacije

Jabolko navdiha za Uroša Golobiča Ahčana in Vojka Didanoviča

Predsednik države Borut Pahor je danes sprejel prof. dr. Uroša Ahčana in prim. Vojka Didanoviča in jima za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, ki tudi na svetovni ravni postavlja nove mejnike v rekonstrukcijski kirurgiji obraza, izročil simbolično nagrado oziroma priznanje – jabolko navdiha.

Članek

Respiratorne okužbe, gripa

Novi koronavirus SARS-CoV-2: dva Slovenca iz karantene na Japonskem danes prispela domov, dva s potrjeno okužbo sta v japonski bolnišnici, dva pa čakata na evakuacijski let

Danes sta v Slovenijo prispela prva dva od skupno šestih slovenskih potnikov s križarke, ki je zaradi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2 obtičala v karanteni na Japonskem, kjer sta po opravljenih preiskavah glede okužbe (rezultati so bili negativni) dobila uradno potrdilo, da sta zdrava in s tem tudi zeleno luč za vrnitev domov; pripotovala sta s komercialnim letom. Naslednjih štirinajst dni bosta doma, v izolaciji, njuno zdravstveno stanje bodo v tem času redno preverjali. In kako je s preostalimi štirimi slovenskimi popotniki?

Članek

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Članek

Ukrepi

Slovenec Slovencu Slovenec ali kakšen bo izid našega skupnega boja proti COVID-19

Če bi Sloveniji grozil, na primer, potres, nanj res ne bi mogli vplivati – drugače pa je, če vemo, da je potresne sunke, ki jih lahko sproži neovirano širjenje novega koronavirusa med prebivalstvom, mogoče ustaviti. Zato je tako pomembno spoštovanje doslej sprejetih ukrepov – tudi to, da ostanemo doma, saj tako virusu onemogočimo, da bi se še naprej »hranil« s pomočjo stikov. Pri novem koronavirusu je zanimivo, da je po eni strani zelo nalezljiv in zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zelo ranljiv, kajti uničimo ga lahko že z 20 sekund trajajočim umivanjem rok s toplo vodo in milom.

Komentirani članek

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Članek

Ukrepi

Naj bo nošenje zaščitne maske ukrep, ki si ga odredimo sami – da bo čim manj okužb in čim manj bolezni COVID-19, zaradi katere ima oboleli, ki ne zmore več sam dihati, občutek, kot da bi se na zelo počasen način utapljal

Da je uporaba zaščitnih mask, čeprav doma narejenih, v času epidemije novega koronavirusa absolutno priporočljiva za vsakogar med nami, ki mora zaradi nujnega opravka od doma, pri čemer se ne bo mogel izogniti srečevanju z drugimi ljudmi, je danes potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. To je pravzaprav prva potrditev uradnih struktur na Slovenskem o smiselnosti tovrstnega zaščitnega ukrepa; na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je, denimo, še vedno napisano, da »splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna«.

Članek

Ukrepi

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

»Če v kontekstu epidemije COVID-19 upoštevamo trend naraščanja števila hospitalizacij in predvsem števila kritično bolnih na intenzivni terapiji, če se ravnamo po temeljnih načelih medicine v izrednih razmerah in če upoštevamo dejstva o novem koronavirusu, med katerimi je malo dokazanih, bi morali zdaj imeti povsem jasen načrt – načrt, po katerem morajo do nadaljnjega ostati v veljavi skoraj popolna omejitev gibanja, stroga uporaba zaščitne opreme in dosledno izvajanje vseh dokazano učinkovitih preventivnih ukrepov,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Članek

Ukrepi

Prepovedati je treba ves promet z odpadki iz evropskega žarišča pandemije v Slovenijo

Kljub izrednim razmeram, ki jih v Sloveniji narekuje novi koronavirus, iz žarišča pandemije italijanski tovornjaki vsak dan v Salonit Anhovo nemoteno dovažajo pošiljke odpadkov. Ne glede na apele domačinov, ki opozarjajo, da je to početje zlasti v zdajšnjih okoliščinah treba ustaviti. In ne glede na to, da bi bil vnos ali prenos okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 lahko usoden za številne domačine, ki so zaradi pretekle dejavnosti omenjene tovarne dobili grozljivo dediščino, izraženo v največjem bremenu azbestnih in rakavih obolenj na Slovenskem. Kdaj bodo torej odgovorni prisluhnili enemu izmed najbolj ranjenih področij Slovenije in poskrbeli za dobro tamkajšnjega prebivalstva – v času epidemije, pa tudi sicer?

Članek