Rak

Okužba s HPV lahko ogrozi vsakogar, celo novorojenčka med porodom – zato je zaščita s cepljenjem res smiselna, predvsem pa učinkovita

Informacije o okužbah s humanimi papiloma virusi (HPV) v sodobni družbi praviloma sprožijo asociacijo na (danes že izjemno učinkovito) preprečevanje raka materničnega vratu, k čemur je v izdatni meri pripomogel program Zora. Potem je tu še zaščita deklic (šestošolk) s cepljenjem, ki kasneje v življenju prepreči prenekatero rakavo bolezen, ki bi se sicer lahko razvila zaradi te spolno prenosljive okužbe. Od letošnjega šolskega leta pa je pri nas aktualno tudi cepljenje dečkov, ki na račun HPV niso ogroženi nič manj kot deklice, pa naj gre za rakava obolenja ali za genitalne bradavice. V javnosti pa je malo znanega o tem, da do okužbe lahko pride tudi med porodom, če ima nosečnica genitalne bradavice; če se pri dojenčku ali majhnem otroku kot posledica okužbe razvije respiratorna papilomatoza, ta lahko sproži smrtno nevarno zaporo dihalne poti.

Članek

Demenca

Staranje in pojavnost demence prihajata z roko v roki, stiske obolelih in svojcev so neizmerne, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je še vedno le na papirju in zasut s kritikami

Da je Slovenija zaradi dolgoletnega mečkanja in kratkih stikov pri pripravi in uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi na neslavnem evropskem repu pri urejanju tega področja, je pravzaprav tudi odraz odnosa do starejših pri nas. Na Slovenskem ni dobro poskrbljeno za kakovost življenja v starosti, ko na račun palete različnih bolezni in težav, ki jih te prinašajo, skrb bližnjih ne zadostuje več, institucionalna pomoč pa je slabo dostopna, razpršena in sistemsko neurejena. Zagotovljena bi morala biti celovita strokovna pomoč, ki mora povezati vse strokovne službe v lokalnem okolju in zagotoviti pomoč tudi bližnjim, ki so, če njihov svojec zboli za demenco, izjemno obremenjeni, izpostavljeni izgorelosti, posledično pa nemalokrat zbolijo tudi sami. Po drugi strani pa znaki demence še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, ukrepanje in iskanje strokovne, institucionalne pomoči, v katerega mora biti aktivno vključen tudi osebni zdravnik obolele osebe, pa je povezano s toliko sistemskimi ovirami, da se bližnji nemalokrat znajdejo na robu obupa.

Članek

Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Intervju

Pravice pacientov

V domovih za starejše namestitev slušnega aparata stane en evro. Skrb ali srh vzbujajoči ukrep?

Da dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev in širše javnosti postaja nenadzorovani poligon za ustvarjanje dobičkov, je danes javno opozoril tudi Boris Horvat – Tihi, podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vodja odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje v sklopu zveze. V domovih za starejše so namreč začeli zaračunavati še eno storitev – namestitev slušnega aparata.

Članek

Reforma

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje: »Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!«

Danijel Bešič Loredan je bil vedno med tistimi zdravniki, ki so si upali javno opozoriti na anomalije v našem zdravstvenem sistemu, na nepravilnosti, sistemsko in individualno pogojene, ki so onemogočale udejanjanje ažurne, strokovno neoporečne, kakovostne in varne storitve v dobro bolnikov. Zdaj je pristal na drugi strani. Postal je minister za zdravje in v njegovih rokah ter rokah njegove ekipe, ki jo v teh dneh še dopolnjuje, so težke odločitve in poteze. Te bodo pomembno vplivale ne le na prihodnost slovenskega zdravstva, ampak tudi na verodostojnost tega nadvse pomembnega stebra družbe, od katerega je odvisno dobro celotnega prebivalstva. Kakšne so napovedi nove ministrske ekipe in kaj v resnici lahko pričakujejo zavarovanci oziroma bolniki, ki v zdravstvenem sistemu zaradi številnih nedoslednosti, anomalij in korupcije v zadnjih letih niso pristali v središču dogajanja, ampak na obrobju, odrinjeni v nepregledne čakalne vrste? Bo novi minister za zdravje kos izzivom, pred katerimi so vedno znova klecnili njegovi predhodniki?

Članek

Presejalni programi

Program Dora postal vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije

Program Dora zdaj deluje po vsej Sloveniji, v 13 presejalnih centrih in treh mobilnih enotah skrbijo za 250.000 žensk, ki imajo vsaki dve leti pravico in možnost takojšnjega, brezplačnega, kakovostnega in varnega slikanja z mamografijo, ki omogoči zgodnje odkritje raka, pri katerem še ni tipnih ali vidnih sprememb, in takojšnji začetek zdravljenja, brez nedopustno dolgih čakalnih vrst. Po zaslugi takšnega, zdaj že dobro utečenega pristopa, za katerim stoji 100 različnih strokovnjakov, je verjetnost ozdravitve bistveno večja, neprimerljivo boljša je tudi kakovost življenja ne le po postavitvi diagnoze, ampak tudi ali predvsem po premaganju bolezni. Slovenija je z Doro postala vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije.

Članek

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Članek

Zavajajoče oglaševanje

Ne nasedajte oglasom za poceni »čudežna zdravila«, ki so »v akciji« le še nekaj dni, na spletnih straneh z ukradeno identiteto pa jih promovirajo izmišljeni slovenski zdravniki iz neobstoječih zdravstvenih institucij

Vsi vemo, da na spletu lahko najdemo veliko uporabnih in koristnih informacij, ki bogatijo naše znanje in nadgrajujejo naše védenje – po drugi strani pa je medmrežje idealna kamuflaža za številne izmišljene in neverodostojne spletne strani ter za zavajajoče objave, katerih številčnost postaja tako rekoč nepregledna zlasti pri temah, ki se tičejo zdravja. Avtorji takih spletnih strani, ki so praviloma ustvarjene v tujini, Slovence v slabi slovenščini s podatki, za katere je že po hitrem kritičnem pregledu jasno, da so izmišljeni, nagovarjajo k nakupu tisoč in ene različice »čudežnih zdravil«. Seveda je jasno, da nič od tega ni res, a mnogi, ki so hudo bolni, se oprimejo še tako šibke bilke, ki jim prinaša upanje za preživetje – in pogosto se zgodi, da spregledajo zlonamernost vsebine zavajajočih, škodljivih oglasov. Avtorji teh oglasov pa ostajajo brezkompromisni: nizajo laž za lažjo, v upanju, da bodo lahko čim več zaslužili.

Članek

Ukrepi

Rušenje zdravstvenega sistema in panično mašenje razpok – bo politika prevzela odgovornost?

Rušenje zdravstvenega sistema ni nova besedna zveza, se pa v zadnjem času pojavlja pogosto – predvsem v analogiji s političnimi ukrepi, povezanimi z reševanjem otroške srčne kirurgije, pa tudi s posledicami v zadnjem času spremenjene zdravstvene zakonodaje. Novosti so v praksi povzročile toliko škode, da je zdravniška zbornica javno zahtevala, naj odhajajoča vlada prevzame odgovornost za posledice.

Članek

Revolt

Nam bo skok v leto 2023 že v januarju prinesel stavko zdravnikov, morda tudi medicinskih sester?

Leto 2023, ki se pospešeno približuje, bo prineslo nemalo presenečenj. Eno od teh bo, že v januarju, tudi zdravniška stavka. Odločitev za stavko je, kot pravijo zdravniki, odraz nezadovoljstva nad neustreznim reševanjem nedopustnih razmer v zdravstveni sferi, ki izrazito vplivajo tudi na nedostopnost zdravstvenih storitev ter na njihovo kakovost in varnost. Kot vse kaže, pa ni nemogoče, da se bodo za protest v obliki stavke odločile tudi medicinske sestre, nezadovoljne z vladnim pokroviteljskim »lepljenjem obližev«, pri katerem ponovno ostaja spregledan že doslej najslabše ovrednoteni kader v zdravstveni negi.

Članek

Zobozdravstvo

Zakaj se pri jemanju brisov vsaj pri otrocih ne bi odločili za možnost odvzema brisa z jezika? In kakšna je skrb za ustno zdravje otrok v času epidemije?

Na strokovno dilemo, na katero opozarjamo v naslovu članka, v Sloveniji še ni odgovora. Na Dunaju so se, denimo, že pred pol leta odločili, da bodo v aktualni COVID resničnosti v šolah posegli po prijaznejših pristopih in otrokom (pri sumu na okužbo z novim koronavirusom) ponudili možnost testiranja z grgranjem slane tekočine. Ker so pri nas pri odvzemih brisov v sklopu hitrih testov pogosto prisotni očitki o (ne)zanesljivosti teh testov, pri čemer bi se veljalo usmeriti predvsem v uvid glede morebitne (ne)strokovnosti v izvedbi konkretnega postopka, stomatologi v skrbi za (ustno) zdravje otrok izpostavljajo tudi drugačne pristope, o katerih bi veljalo razmisliti.

Članek

Preventiva

Dodajanje vitamina D je v smislu okrepitve imunskega sistema absolutno utemeljeno, a le od oktobra do maja, v preostalih mesecih pa ga dobimo dovolj po naravni poti

Veliko je ljudi, ki zaradi tega, kar nas je v zadnjem letu doletelo bodisi na račun epidemije bodisi pod krinko epidemije, sploh ne želijo več poslušati napovedi o tem, kaj naj bi nas čakalo v sklopu tretjega vala pandemije novega koronavirusa. Pred letom dni so se vrstili pozivi k (samo)zaščiti, vključno z jemanjem D vitamina, ki naj bi pripomogel k izboljšanju imunskega sistema ter posledično pomagal preprečevati najtežje zaplete pri prebolevanju bolezni COVID. In potem je nenadoma brazilska študija, v zadnjem času pogosto omenjana v javnosti, vse te navedbe in izsledke ovrgla.

Članek

Ukrepi

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: »Če finančnega načrta za leto 2020 tudi tokrat ne bi sprejeli, bi zdravstvo moralo delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah«

Najslabši scenarij, do katerega bi slovensko zdravstvo lahko pripeljala prva letošnja izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se ni uresničil. Ponovno neizglasovanje finančnih načrtov ZZZS za leti 2020 in 2021 bi namreč vodilo v začasno financiranje, kar pomeni, da bi zdravstveni sferi v treh mesecih namenili za približno 100.000.000 evrov manj denarja – in zdravstvo bi bilo posledično primorano delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah. Lahko si le predstavljamo, kaj bi to pomenilo z vidika zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev zavarovancem oziroma obolelim, ki že zdaj na številne preiskave in posege čakajo nedopustno dolgo, tudi zaradi pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je, denimo, oprema v bolnišnicah v že več kot 80-odstotnemu deležu zrela za odpis.

Članek

Ukrepi

»Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!«

Mladi zdravniki Slovenije so že včeraj s pozivom »Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!« pozvali k doslednemu upoštevanju (samo)zaščitnih ukrepov, kajti le tako bo mogoče res učinkovito preprečiti širjenje te okužbe. Končno je po odločnejših ukrepih posegla tudi vlada. Planica in Vitranc bosta zaradi novega koronavirusa tokrat ostala brez gledalcev, kajti po sklepih, sprejetih na današnji seji sveta za nacionalno varnost, se bodo vse športne prireditve in drugi dogodki na prostem z več kot 500 udeleženci odvijali brez gledalcev. Odredba, po kateri je enaka omejitev že v soboto začela veljati za kulturne in druge dogodke v zaprtih prostorih, se z jutrišnjim dnem spreminja; če bo število udeležencev večje od 100, bodo dogodki odpovedani oziroma prestavljeni na drug termin. Na kopenski meji med Slovenijo in Italijo bo uveden nadzor za pregled potnikov, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bodo potnikom, ki bodo pripotovali v Slovenijo, začeli meriti telesno temperaturo. Zapiranje vrtcev in šol v Sloveniji za zdaj po oceni sveta za nacionalno varnost še ni potrebno, je pa, denimo, univerza na Primorskem do nadaljnjega odpovedala vsa predavanja.

Članek

Rak

»Slovenske deklice in dečki potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV!«

Kar 15 odstotkov vseh rakov, ki jih danes diagnosticirajo in zdravijo po vsem svetu, nastane kot posledica okužbe; med najbolj izpostavljenimi krivci za nastanek raka so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), z virusi hepatitisov B in C ter z bakterijo Helicobacter pylori. Za zdaj se je edino pred okužbami z virusi hepatitisa B in HPV mogoče zaščititi s cepljenjem. Zato v tem letu, ko je po zgledu razvitih držav tudi pri nas zaživela možnost zaščite dečkov pred okužbami s HPV, medicina poziva starše, naj svoje otroke – deklice (pri teh je možnost cepljenja v Sloveniji na voljo že deset let) in dečke, ki hodijo v šesti razred osnovne šole – zaščitijo pred raki, ki jih je danes po zaslugi cepljenja končno vendarle mogoče preprečiti v kar 90-odstotnem deležu.

Intervju

Ukrepi

Zdravstvo pred resnimi izzivi na področju informacijske tehnologije. Jim bo kos?

Izzivov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju pogojev za kakovostno, celovito, ažurno in varno delovanje našega zdravstva, je veliko. Ne bo jih mogoče rešiti na hitro, kajti površni, ne dovolj domišljeni prijemi bi, kot vemo iz dogajanj v preteklosti, nabor problemov le še povečali. Eden izmed takih izzivov je področje informacijske tehnologije.

Članek

Varnost in kakovost

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda. Smo res tako pohlevni?« (se) je na zdravstvenem razvojnem forumu, konferenci, ki je že tradicionalno posvečena dilemam in vprašanjem glede (ne)doslednega zagotavljanja varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, vprašal prim. Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec; med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti, je bil nekaj časa tudi minister za zdravje, zato sistem pozna v srži. Zaveda se, kako nujne so spremembe – vendar opozarja, da tudi milijarde evrov ne bodo pomagale skrajšati čakalnih dob, dokler sprememb ne bodo celovito zasnovali ljudje, ki poznajo prave recepte za ukrepanje.

Članek

Ukrepi

Video intervju z Dorjanom Marušičem o posledicah odstopa ministra za zdravje Sama Fakina

Čakalne dobe do letošnjega septembra ne bodo prepolovljene in ne bodo jih povsem odpravili do septembra 2020, kot je ob prevzemu mandata napovedal zdravstveni minister Samo Fakin. Fakin je namreč danes, pol leta od začetka ministrovanja, odstopil. Zakaj? Premieru Marjanu Šarcu je sporočil, da se njegovo zdravstveno stanje prepočasi izboljšuje.

Intervju

Pravice pacientov

Je pacient res v središču dogajanja? Seveda ne!

Čakalne dobe v zdravstvu – v sistemu, v katerem naj bi bil pacient v središču dogajanja, ne moteči moment, ki s svojim obstojem »prispeva« h kratkim stikom v postopkih zdravstvenega varstva – se podaljšujejo. Celovitih ukrepov, ki bi morali zaživeti že pred leti, še vedno ni od nikoder, sistem, že davno preživet in izžet, pa se sesuva sam vase. Pred nekaj dnevi je odstopil tudi minister za zdravje, ki sicer že ima naslednika (za zdaj resda zgolj na papirju oziroma v obliki premierovega predloga), vendar je sporočilo jasno: sprememb na bolje v slovenskem zdravstvu še vedno ni na obzorju. In kaj to pomeni za bolnike? Za njihove pravice?

Komentirani članek

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Članek