Najbolj brano

Preventiva

Dodajanje vitamina D je v smislu okrepitve imunskega sistema absolutno utemeljeno, a le od oktobra do maja, v preostalih mesecih pa ga dobimo dovolj po naravni poti

Veliko je ljudi, ki zaradi tega, kar nas je v zadnjem letu doletelo bodisi na račun epidemije bodisi pod krinko epidemije, sploh ne želijo več poslušati napovedi o tem, kaj naj bi nas čakalo v sklopu tretjega vala pandemije novega koronavirusa. Pred letom dni so se vrstili pozivi k (samo)zaščiti, vključno z jemanjem D vitamina, ki naj bi pripomogel k izboljšanju imunskega sistema ter posledično pomagal preprečevati najtežje zaplete pri prebolevanju bolezni COVID. In potem je nenadoma brazilska študija, v zadnjem času pogosto omenjana v javnosti, vse te navedbe in izsledke ovrgla.

Presejalni programi

Rak materničnega vratu, ki je bil še pred nekaj desetletji drugi najpogostejši rak med Slovenkami, danes postaja vse redkejša bolezen

Če je bilo v Sloveniji še pred približno tremi desetletji odkrivanje raka materničnega vratu pozno in izidi zdravljenja posledično bistveno slabši, pa je rezultat celovitega prepleta učinkovitih preventivnih prijemov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh desetletjih, danes bistveno drugačen. Nekdaj drugi najpogostejši rak pri ženskah, ki so ga v visokem deležu odkrili šele, ko je bolezen že napredovala, danes postaja vedno redkejše bolezensko breme, predvsem pa prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti tudi s cepljenjem. Ob tokratnem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu (RMV), ki se začenja danes, se Slovenija lahko ponaša z res dobrimi rezultati.

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Cepljenje

Kako ustaviti prilivanje olja na ogenj epidemije, ki je že prešla v peti val

Ker se pri nas še vedno skoraj četrtina prebivalstva (23 odstotkov), starejšega od 50 let, iz najrazličnejših razlogov ni odločila za zaščito s cepljenjem, ti posamezniki v obdobju izjemno hitrega naraščanja okužb z novim koronavirusom ostajajo izpostavljeni hujšemu poteku bolezni in zapletom, ki zahtevajo zdravljenje v enotah intenzivne terapije in so za premnoge obolele usodne. Zato je vrh slovenske medicinske stroke pozval k takojšnji uvedbi pravila PC (preboleli, cepljeni), ne več PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Za zdrav dih

Onesnažen zrak: nevidni morilec, ki vsako leto ugasne 7.000.000 življenj

Da onesnažen zrak, ki smo mu s civilizacijskim napredkom vse bolj izpostavljeni, pušča izjemno slab odtis na zdravju, je znano. Manj znano pa je, da ta resni globalni okoljski problem vsako leto zakrivi kar sedem milijonov smrti – kljub boljši ozaveščenosti in strožjim zahtevam glede varovanja zdravja ljudi. Tako danes po svetu kar devet od desetih ljudi vdihava zrak, onesnažen po »zaslugi« prometnih izpuhov, industrijskega smradu, nepravilnega kmetovanja, neustreznega ravnanja s smetmi ... In še vedno kar tri milijarde ljudi na tem našem planetu za ogrevanje doma ali za kuhanje uporablja okoljsko povsem neustrezne peči in goriva.

Ukrepi

»Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri,« je le eden od odzivov stroke na stališče WHO glede uporabe zaščitnih mask

V istem dnevu, ko je pri nas začel veljati ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask, kadar gremo v trgovino ali katerikoli drug zaprt javni prostor, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na brifingu za novinarje odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, češ da naj bi maske v času pandemije nosili le okuženi z novim koronavirusom oziroma bolniki s COVID-19. Po oceni predstavnika WHO Michaela Ryana ni pravih dokazov, da je nošenje maske lahko res učinkovito in koristno v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom. Takšen odziv je v času, ko preventivno nošenje maske svetujejo ali odrejajo skorajda povsod po svetu, najmanj nenavaden, če ne skrb vzbujajoč – predvsem pa poraja številne dileme.

Rak

»Operacija je bila težka, še vedno imam posledice, vendar – živim!« – Alenka Rebernik za Zdravstveniportal.si o izzivih življenja z rakom, ki jih je upodobila v razstavi Brazde življenja

Diagnoza rak. Sicer je res, da onkološke bolezni danes niso več tabu, a kljub temu nosijo s seboj pridih usodnosti. Človek mora najti v sebi ogromno skrite moči za premaganje tega življenjskega izziva; če je bolezen že v napredovali fazi, je preizkušnja še toliko večja. Zdi se kot misija nemogoče, zlasti zunanjemu opazovalcu, ki pravzaprav niti ne more vedeti, koliko spraševanj, izzivov, stisk in ovir se naniza na poti premagovanja težke bolezni, na poti, na kateri oboleli potrebuje veliko ljubezni in podpore, navdiha in svetlobe, ki mu pomagajo priti iz navidezne teme. O takšnem izkustvu sva se za Zdravstveniportal.si pogovarjali z Alenko Rebernik, ki se na Onkološki inštitut Ljubljana na zdravljenje vrača že peto leto, na gregorjevo pa je v prostorih inštituta svojo izkušnjo s težko boleznijo zaokrožila simbolično in povedno: z odprtjem razstave Brazde življenja.

Ukrepi

(Zobo)zdravniki in medicinske sestre zasuti s papirologijo, za paciente vse manj časa, na vrata ordinacij trkajo inšpektorji in nadzorniki, zaslužkarji pa še naprej izčrpavajo sistem

Osnovnemu zdravstvu zaradi neustrezne kadrovske zasedbe in absolutne preobremenjenosti zdravnikov že nekaj časa grozi počasen in boleč razpad, ki bo prizadel predvsem paciente. V zadnjem obdobju so težave postale še resnejše, na kar so javno opozorili tako družinski zdravniki kot tudi pediatri, ginekologi in zobozdravniki, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ti morajo po novem, kljub temu, da za preglede in zdravljenje na primarni ravni napotnica ni potrebna, voditi e-naročilne knjige, zobozdravniki tudi čakalne knjige. Sistemskim zahtevam je treba zadostiti in izpolnjevati dodatne zadolžitve – kljub ambulantnemu delu, v katerem se v enem samem dnevu lahko zvrsti tudi po 70 ali 80 bolnikov. In kaj ta nova obveznost pomeni za paciente?

Ukrepi

Pediater Igor Dovnik apelira na vlado zaradi suma na korupcijsko tveganje pri ministrstvu za zdravje

Da je skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev osnova, na kateri mora temeljiti dobra zdravstvena dejavnost, je jasno. Jasno je tudi, da zdravstvene ustanove, ki želijo imeti nedvoumen izkaz o svojem dobrem in uspešnem delovanju v dobro bolnikov, ki želijo biti konkurenčne in primerljive tako doma kot tudi onkraj naših meja, z udejanjanjem mednarodno priznanih prijemov in sistemov kakovosti, to dosežejo z mednarodno presojo kakovosti. Doslej je šlo za prostovoljno odločitev, po novem naj bi to postala obveza – vendar ne na podlagi sprememb zakonodaje, ampak kar z rokohitrsko umestitvijo tovrstne zahteve v dokument, ki določa vsakoletno porazdelitev finančnih sredstev za zdravstvo.

Ukrepi

(Ne)srečna trinajstica in slabšanje razmer v zdravstvu

Aktualna stavka zdravnikov, ki se je prevesila v peti teden, bo, ne glede na izid, s seboj prinesla slabo popotnico. Jasno je, da do uresničitve celotnega diapazona stavkovnih zahtev ne bo prišlo, pa razlog za to ni le mlačnost in več kot očitna manevrska nespretnost pogajalskega duela. Odločitev za stavko je padla v času nevzdržno dolgih čakalnih vrst, v katerih so premnogi pacienti z zelo raznolikimi bolezenskimi stanji že tako ali tako stežka čakali na boljši jutri, ki naj bi prinesel hitrejšo dostopnost do prenekatere preiskave, diagnostike ali posega – zdaj pa se čakanje le še podaljšuje.

Civilna družba

Urgenca za sistem: gibanje Skupaj naprej v petek o nadaljnjih ukrepih

Rok za zbiranje podpisov pod zahtevo za takojšnji odstop ministrice za zdravje, ki ji gibanje Skupaj naprej očita odgovornost za najslabši položaj pacientov od osamosvojitve dalje, se je iztekel. V slabih dveh tednih, odkar je bilo gibanje ustanovljeno, se je pod peticijo podpisalo več kot 8000 Slovenk in Slovencev, danes zvečer pa se bo vodstvo gibanja odločilo o nadaljnjih ukrepih.

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Rak

Poslovila se je Mojca Senčar, velika zagovornica bolnikov, duša ozaveščanja o boju proti raku, zaslužna za izjemne premike na tem področju

Danes je v 80. letu starosti umrla Mojca Senčar, gospa z veliko karizmo, neutrudna borka za pravice pacientov, njihova zagovornica v prizadevanjih za enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje. V slovenskem prostoru pušča neizbrisen odtis, kajti bila je vzor poguma in hotenja, védenja in odločenosti, ki v boju s težko boleznijo ne popusti, ampak zmaguje, vedno znova. Svoje profesionalno in kasneje tudi zasebno življenje je posvetila boju proti raku. In lahko rečemo, da je to poslanstvo opravila izjemno uspešno – zaslužna je za izjemne premike na tem področju.

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.

Medicinski material

Anestetiki v zobozdravstvu: pomanjkanje, interventni uvoz, previsoke cene, kršitve zakonodaje in pobude za spremembe

Pacient, pri katerem mora zobozdravnik opraviti poseg, ima pravico do lajšanja bolečin. Pravico do anestetika. Kaj narediti, če dobava zataji in anestetika ni? Zdraviti kot v predpotopnih časih, brez lajšanja bolečin – ali iskati rešitve, ki jih sistem predpisuje, vendar te v praksi dobijo »interventni« epilog, ki sproži nepredstavljivo zvišanje cene anestetika? Kupovati medicinski material v tujini, po več kot 50-odstotno nižji ceni in s tem obiti prav(d)no določena pravila igre? Mar ni takšno dogajanje poveden signal, da je v tej naši deželi res nujno treba prevrednotiti sistemske temelje?

Respiratorne okužbe, gripa

V »bazenu« virusov, ki lahko povzročijo hude akutne okužbe dihal, poleg virusov gripe in RSV pospešeno krožijo tudi koronavirusi, rinovirusi, adenovirusi – sezona respiratornih obolenj pa je še vedno v polnem zagonu

Sezona respiratornih obolenj je še vedno v polnem zagonu, pri čemer ne velja pozabiti, da so respiratorni virusi najpogostejši razlog za nastanek okužb in krivec za veliko število zapletov, hospitalizacij in tudi smrti. Tovrstne okužbe najbolj ogrožajo najmlajše in najstarejše, ki nimajo dovolj močnega imunskega sistema, nemalokrat tudi zaradi vsaj ene kronične bolezni, ki se na račun okužbe lahko zelo poslabša, zato zaradi zapletov pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, nemalokrat v enoti za intenzivno terapijo. Kako nevarne utegnejo biti respiratorne okužbe za bolnike s kroničnimi boleznimi, pa morda najbolj neposredno ilustrira podatek, po katerem je okužba z RSV pri, na primer, bolniku s krvnim rakom lahko v kar 80-odstotnem deležu usodna.