Presejalni programi

Program Dora postal vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije

Program Dora zdaj deluje po vsej Sloveniji, v 13 presejalnih centrih in treh mobilnih enotah skrbijo za 250.000 žensk, ki imajo vsaki dve leti pravico in možnost takojšnjega, brezplačnega, kakovostnega in varnega slikanja z mamografijo, ki omogoči zgodnje odkritje raka, pri katerem še ni tipnih ali vidnih sprememb, in takojšnji začetek zdravljenja, brez nedopustno dolgih čakalnih vrst. Po zaslugi takšnega, zdaj že dobro utečenega pristopa, za katerim stoji 100 različnih strokovnjakov, je verjetnost ozdravitve bistveno večja, neprimerljivo boljša je tudi kakovost življenja ne le po postavitvi diagnoze, ampak tudi ali predvsem po premaganju bolezni. Slovenija je z Doro postala vzorčni primer dobre prakse, tudi onkraj meja Slovenije.

Članek

Otroška srčna kirurgija

UKC Ljubljana pred ukinitvijo programa otroške srčne kirurgije?

Pred tednom dni je v javnosti odjeknila novica, da Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zapuščajo še trije zdravniki, specialisti pediatrične kardiologije. Obstoj programa otroške srčne kirurgije, ki se mu temelji majejo že dolgo, tako postaja še bolj vprašljiv. Ga bodo morali ukiniti pred 1. julijem, ko naj bi začel delovati novi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni? Glede na kadrovsko nedopustno zdesetkano multidisciplinarno ekipo, ki mora skrbeti za kakovostno in varno zdravljenje malih bolnikov in je pri tem močno odvisna od pomoči kolegov iz tujine, se tak razplet na žalost zdi zelo verjeten. Kako se bo torej v prihodnje pri nas odvijalo zdravljenje otrok s prirojeno srčno motnjo?

Članek

Srce in žilje

Slovenija je med vodilnimi državami na svetu pri zgodnjem odkrivanju družinske hiperholesterolemije

Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša življenjsko ogrožujoča dedna motnja, ki jo ima v povprečju vsak 300. prebivalec Slovenije. Če obolelemu diagnoze ne postavijo dovolj zgodaj, je ta v primerjavi z vrstniki, ki nimajo hiperholesterolemije, desetkrat bolj ogrožen – zaradi povečanega tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov.

Članek

Polifarmacija

Problematična so lahko tudi prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora

Projekt je lani zaživel tudi v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki ga vodi prim. asist. dr. Jernej Završnik. Kakšne so bile začetne izkušnje?

Članek

Varnost in kakovost

So danes, tri leta po revoltu zaradi »umiranja« družinske medicine, razmere v zdravstvu kaj boljše? Ne, še slabše so!

Že zgolj tri danosti, ki danes narekujejo delo (mladih) zdravnikov, povedo veliko o sistemskem in sistematičnem slabšanju pogojev za varno in poglobljeno strokovno delovanje, kar na koncu občutijo predvsem pacienti: delo v nevarnih okoliščinah zaradi prezrtih standardov in normativov, delo brez (ustreznega) mentorstva in istočasna razporeditev na več delovišč. Verjetno se v tem kontekstu marsikdo spomni apela družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so pred tremi leti opozorili na nevzdržne razmere zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in preobilice administrativnega dela; to se zajeda v že tako ali tako skopo odmerjeni čas za paciente, kajti ti ne potrebujejo le recepta ali napotnice, ampak tudi pregled in posvet o bolezni, ki jih tare. In do danes se ni kaj dosti spremenilo, vsaj ne na bolje.

Članek

Varnost in kakovost

»Več ko nas bo, močnejši bomo!« – pred jutrišnjo ustanovitvijo krovne zveze organizacij pacientov

V Sloveniji imamo približno 2000 različnih asociacij, društev, združenj in zvez, ki se ukvarjajo s področjem zdravja in ki zastopajo interese bolnikov v kompleksnem sistemu, v katerem je danes veliko možnosti in priložnosti zapisanih le še na papirju. V praksi je namreč dobršen nabor pravic zaradi neustreznih, zastarelih in aktualni patologiji ne dovolj prilagojenih sistemskih okvirov marsikdaj nedosegljiv, nedostopen. V preteklosti se je zvrstilo kar nekaj pobud po ustanovitvi krovne organizacije – da bi tudi pacienti dobili možnost za doprinos k preoblikovanju zdravstvenega sistema, saj bi z vpetostjo v pripravo zakonskih in podzakonskih aktov na podlagi lastnih izkušenj lahko najbolj neposredno opozorili na pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki krnijo dostopnost do kakovostnih in varnih pa tudi ažurnih zdravstvenih storitev, do celovite obravnave in do rehabilitacije. Noben od tovrstnih poskusov ni bil uspešen. Zato je skorajšnjo ustanovitev Zveze organizacij pacientov Slovenije mogoče razumeti kot napoved dolgo pričakovanega premika, po katerem bodo pacienti pod okriljem krovne organizacije tudi pri nas dobili aktivnejšo vlogo pri sodelovanju z ostalimi akterji v sferi zdravstva in socialnega varstva.

Članek

Hematologija

Vodstvo UKC o problemu hematoloških bolnikov: najprej urgentna pomoč, potem selitev, nato širitev dnevnega hospitala

»Dolgoletnega problema se v vodstvu UKC Ljubljana zelo dobro zavedamo. Ambulanto in dnevni hospital hematoloških in pulmoloških bolnikov smo takoj – in večkrat – obiskali in se osebno prepričali, kako velika je stiska bolnikov in zaposlenih,« je v odgovoru na naša vprašanja sporočilo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Članek

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Članek

Ukrepi

Lili Gantar Žura: »Če nam bo zaščitne opreme zmanjkalo, bomo vstopno točko v Zdravstvenem domu Kranj zaprli« Janez Janša: »Nevarnost je hujša kot v klasični vojni, razen če je v njej uporabljeno biološko orožje«

V kranjskem zdravstvenem domu bi bili že včeraj skorajda prisiljeni zapreti vstopno točko, ker jim je zmanjkalo zaščitne opreme, nakar je direktorici Lili Gantar Žura vendarle uspelo dobiti 200 mask, ki pa bodo zadostovale le do konca tedna. In kako bo potem, glede na to, da je slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah zaradi kadrovskih, prostorskih in logističnih problemov prisiljeno dihati na škrge, zdaj pa so pogoji za delo še bistveno bolj zaostreni, tudi zaradi pomanjkanja vitalno potrebne zaščitne opreme?

Članek

Varnost in kakovost

Se bo dostopnost do zdravljenja res poslabšala tudi za onkološke bolnike?

Lepljenje obližev na globoko zevajoče rane javnega zdravstva že dolgo ne pomaga več. Še manj pa je v pomoč odnos aktualne vlade, ki iz dneva v dan ponavlja, da uničenja javnega zdravstva ne bo dopustila, v isti sapi pa to še najbolj opazno počne prav sama. Pravzaprav je vlada aktualno stavko zdravnikov, ki traja že več kot dva meseca, privzela kot dobrodošel izgovor, da se na ravni izvršilne oblasti v smislu čimprejšnje odprave največjih stisk v javno-zdravstvenem sistemu – in teh nikakor ni malo, kar še najbolje vedo in tudi povedo pacienti na podlagi lastnih izkustev – tako rekoč nič konkretnega ne zgodi, ne glede na velikopotezne napovedi, ki naj bi jih učakali v tem mandatu. In medtem ko se s prstom kaže na zdravnike, češ da njihova pogoltnost ne pozna meja, premier kot protiutež izpostavlja zdravnike, ki da kljub stavki delajo in skrbijo za bolnike – ampak ob tem ostaja neizrečeno, da delajo tako rekoč vsi, z redkimi izjemami.

Komentirani članek

Ukrepi

Tomaž Gantar: »Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen!« – Tatjana Lejko Zupanc: »Izogibajte se ljudem, ki ne uporabljajo zaščitne maske!«

Tomaž Gantar je kot minister za zdravje odgovoren za to, da bo zdravstvo tudi v času pospešenega naraščanja okužb z novim koronavirusom, ki jih sproža drugi val epidemije, delovalo čim bolj nemoteno. Zato se glede na aktualno sliko, ki jo na Slovenskem izrisuje epidemija, osebno zavzema za čim hitrejše sprejetje odločitve o ponovni popolni ustavitvi javnega življenja. K včerajšnjemu apelu vodstvenih predstavnikov zdravniških združenj pa dodaja: »Veseli me poziv za poenotenje zdravnikov in želim, da bi padel na plodna tla – kajti podobne pozive smo v minulih mesecih pisali tudi mi, v zavedanju, da je pred nami še kar nekaj težkih dni.«

Članek

Rak

Uzakonitev pravice do pozabe bo pri vlogah za življenjsko zavarovanje, za dolgoročno posojilo ali za zaposlitev naredila konec šikaniranju posameznikov, ki so preboleli raka

Pravica do pozabe je izjemen in nujen dosežek sodobne družbe, ki se mu približuje tudi Slovenija – s skorajšnjo uzakonitvijo možnosti, da zavarovalnice, banke ali delodajalci vlog za življenjsko zavarovanje, za dolgoročno posojilo ali za zaposlitev ne bodo več zavračali nekomu, ki je v preteklosti zbolel za rakom in potem bolezen premagal. Na nujnost sklenitve tovrstne pogodbe, ki v napredni družbi državo in institucije zavezuje k prekinitvi tovrstnega stigmatiziranja, smo na zdravstvenem portalu opozarjali pred petimi leti. V zadnjih letih so zastopniki obolelih – ključno vlogo sta odigrali združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L ter slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna – na tem področju privzeli aktivno vlogo. Združenji sta naredili tektonski premik v zagovorništvu (nekdanjih) bolnikov, ki jim je bila na njihovi življenjski poti vedno znova in brez utemeljenega razloga odrekana enakopravna vloga v družbi.

Članek

Zdrava izbira

Študentska prehrana – kaj narediti, da bo bolj zdrava

Študentska prehrana večinoma ni taka, kot bi morala biti – kar seveda ni odvisno le od posameznega študenta, ampak tudi od tega, kakšno hrano dajo na meni ponudniki, ki študentom zagotavljajo subvencionirano prehrano na bone.

Članek

Otroška srčna kirurgija

Andrej Možina: »Profesor Gregorič je zadnje upanje za rešitev programa otroške srčne kirurgije«

Otroška srčna kirurgija tako rekoč pred očmi javnosti razpada v prafaktorje. Po eni strani si ekipa pod vodstvom prof. dr. Igorja D. Gregoriča prizadeva, da bi se zdravljenje malčkov s prirojeno srčno napako lahko še naprej odvijalo v Sloveniji, pod okriljem nastajajočega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki bo precejšen delež strokovnega kadra moral pridobiti iz tujine. Po drugi strani pa program, ki že dobro desetletje ne premore niti enega samega domačega kirurga, ki bi bil vešč operiranja bolnih srčkov, drug za drugim zapuščajo zdravniki in tudi njihovi nadrejeni. Prihodnji teden bo odšel še zadnji pediatrični kardiolog, brez predstojnika je ostala tudi služba za kardiologijo pediatrične klinike.

Intervju

Ukrepi

Se bodo domine, ki resno ogrožajo stabilnost zdravstva in onemogočajo dostopnost do storitev, končno nehale podirati?

Izjemno oslabljena dostopnost do zdravstvenih storitev, vztrajno daljšajoče se čakalne vrste, zamujanje pri diagnostiki in zdravljenju, zdravstvene ustanove v milijonskih rdečih številkah ter ohromljenost delovanja v osnovnem zdravstvu je le nekaj težav, ki niso nove, a jih je obdobje pandemije z vso silo potisnilo na površje. Na ministrstvu za zdravje in vladi pravijo, da se zavedajo resnosti problema, ki iz leta v leto dobiva novo, vedno slabšo podobo. Tako je, denimo, danes že več kot polovica slovenskega prebivalstva ujeta v dolgih čakalnih vrstah. Zato je vlada na današnji dopisni seji sklenila, da bo zavoljo »resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema«, v skladu z določbami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določila vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelila zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določila obseg finančnih sredstev za pokritje na novo določenega programa.

Članek

Ukrepi

Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana: »V bolnišnici imamo vedno 60 pacientov, ki so tu že štiri mesece in nimajo kam iti, kajti povpraševanje po domovih za starejše dvakrat presega obstoječe zmogljivosti«

Janez Poklukar, donedavnega direktor jeseniške splošne bolnišnice, je pred slabima dvema mesecema prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Izzivov je veliko, dela pri odpravljanju ne le bolnišničnih, ampak tudi sistemskih kratkih stikov, preprosto ne zmanjka. V tem tednu se je – istega dne, ko sta v jeseniški bolnišnici dva kandidata, ki naj bi ga nasledila na mestu direktorja, predstavljala svoj program – udeležil okrogle mize z naslovom »Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?«, ki se je odvijala v prostorih ZZZS v sklopu konference o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov. V pogovoru za Zdravstveniportal.si je Poklukar nanizal nekaj ključnih izzivov, na katere se bodo tako ljubljanski UKC kot zdravstvo oziroma slovenska družba nasploh morali čim prej odzvati.

Intervju

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?

Članek

Ukrepi

Bo ministru Šabedru v kratkem uspelo dokončno potopiti osnovno zdravstvo?

Za ponedeljek, 1. aprila, je več kot dvajset zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj napovedalo odpoved delovnega razmerja. In pri tej odločitvi vztrajajo, kajti v obstoječih razmerah njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno. Z za danes predvidenim srečanjem z ministrom za zdravje, na katerem naj bi poskušali priti do dogovora za ureditev delovnih pogojev, v katerih zdravnikom preprosto zmanjkuje časa za paciente, ne bo nič – razloge za to smo na zdravstvenem portalu podrobno predstavili že včeraj. Krivo je bilo pogojevanje ministra, ki se je želel pogovoriti samo z zdravniki, medtem ko se z njihovimi sindikalnimi zastopniki ni hotel sestati. Zdravniki na tak pristop niso pristali.

Članek

Skrb za čisto okolje

Evropski teden zmanjševanja odpadkov – s plastiko, zdravili in drugimi nevarnimi odpadki proč od narave!

Danes se je začel evropski teden zmanjševanja odpadkov. Simbolično dogajanje, ki ga bodo zaznamovale številne prireditve, je v resnici opomnik, da bi vsi skupaj in vsak posebej morali korenito ukrepati v skrbi za boljši skupni jutri – nas, naših otrok in prihodnjih rodov. Zato, da se bodo tudi ti lahko na tem planetu naužili lepote, ki nas obdaja tako rekoč na vsakem koraku. Razen tam, seveda, kjer brezbrižno odvrženi odpadki že zdaj povzročajo težko popravljivo škodo v vodnih virih, v okoljih, kjer iz tovarniških ali proizvodnih objektov pronica v zemljo in v bližnje vode ali se vije v zrak nesnaga.

Članek

Ukrepi

»Poskrbeti moramo za to, da bodo vsi pacienti ustrezno oskrbljeni, predvsem pa za to, da ne bo kaosa«

»Nič ne bo prepuščeno naključju! Ljudi moramo pomiriti, jim povedati, da smo glede morebitnega ponovnega širjenja epidemije pripravljeni tudi na črni scenarij, če bi se ta pojavil. Zato poudarjam: to, kar pravimo danes, bo veljalo tudi v prihodnje. Kriterijev in strategije ne bomo spreminjali iz tedna v teden, kajti ni izrednih razmer in ne izrednega stanja, prav tako tudi ni posebnega poudarka na koronavirusu SARS-CoV-2. V ospredju so pacienti, v ospredju je pravočasni in optimalni odziv na epidemijo, v ospredju je zdravljenje bolnikov – vseh, ne le posameznikov s težko obliko bolezni COVID. Poskrbeti moramo za to, da bodo vsi pacienti ustrezno oskrbljeni, predvsem pa za to, da ne bo kaosa. To je edina pot, ki jo bomo zagovarjali na ministrstvu za zdravje, epidemijo pa bo obvladovala stroka, nihče drug kot stroka,« zagotavlja minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Članek