Iskalnik

Iskalnik

Ukrepi

»Kdaj, če ne zdaj?!« – dr. Tina Bregant o nujni ureditvi zdravstva in skrajšanju čakalnih dob

Poigravanju z razmerami v slovenskem zdravstvu, ki se rapidno poslabšujejo – če pogledamo samo starostno strukturo zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, marsikje stare, nevzdržne, vse prej kot varne prostore za zdravljenje, dotrajano opremo, zrelo za odpis in vedno daljše čakalne dobe –, je treba narediti konec. Pa je takšen premik, na katerega Slovenci čakamo že več kot dve desetletji, tudi v resnici mogoče pričakovati? Bo ministrstvo za zdravje privzelo povezovalno vlogo in v sistemsko urejanje vključilo prav vse akterje?

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Etika

»Zdravniki morajo upoštevati, če pacient odkloni zdravljenje, tudi če bo zaradi te odločitve umrl. Ko pa taka odločitev ogroža življenja drugih, je drugače!« – doc. dr. Božidar Voljč o etičnih dilemah, ki jih sproža COVID-19

V času epidemije COVID se odpirajo številne etične dileme in vprašanja, še več pa je poskusov minimaliziranja tega resnega zdravstvenega problema, kar je v zadnjem času na družbenih omrežjih dobro prikazala metafora Titanika in odzivov na tragedijo. Potop Titanika bi današnji iskalci in ustvarjalci teorij zarot ter spletni vedeži v hipu ovrgli kot izmišljotino, kot nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo, saj da sami ne poznajo niti enega človeka, ki bi bil izpostavljen temu tragičnemu dogodku. Neresen odnos do resnega problema je dobro ponazorjen v opisanih odzivih, ki poskušajo potapljanje Titanika pavšalizirati na vse (ne)mogoče načine: "Kapitan in posadka širijo lažno novico o nesreči, da nas lahko kontrolirajo kot ovce. Lažejo nam, da se ladja potaplja, čeprav vsi vidimo, da se krma dviguje. Ne bomo nosili rešilnih jopičev, ker nas utesnjujejo, človeško telo ni za nošnjo rešilnega jopiča. Ne bodo nam omejevali svobode gibanja s pošiljanjem v rešilne čolne. Zakaj bi nas skrbelo, utopijo se samo starci in neplavalci ...". Res, prebiranje takih odzivov bi bilo smešno, če ne bi bila metaforična primerjava z aktualnim dogajanjem tako zelo resnična in skrb vzbujajoča.

Znanost

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Čakalne dobe

Čakalne dobe med epidemijo: kot domine, ki grozijo, da se bodo vsak hip podrle ...

V tem trenutku še ni mogoče reči, kakšen bo račun, ki ga bo opešano zdravje izstavilo mnogim, ki se v času epidemije kljub slabemu počutju niso upali odpraviti v zdravstveno ustanovo samo zato, da ne bi tvegali okužbe z nepoznanim novim koronavirusom – ali pa jim, nasprotno, kljub trudu, da bi prišli do pravočasne obravnave, ni uspelo prestopiti praga ordinacije. Problemi so kompleksni in takih primerov ni malo. Med njimi se je znašla tudi gospa, ki je pri sebi zatipala zatrdlino in sklepala, da obstaja velika verjetnost, da je zbolela za rakom na prsih. Toda do napotnice za usmerjeno onkološko diagnostiko ni mogla priti.

Hepatitis

Bi bilo mogoče, da ste se pred 20 leti okužili s hepatitisom C? Ne ugibajte in ne čakajte na težko diagnozo, ampak se čim prej testirajte, saj vam ta preprosti, anonimni in brezplačni korak lahko reši življenje

Se sprašujete, ali ste bili morda kdaj v preteklosti izpostavljeni možnosti okužbe z virusom hepatitisa C? Ste si morda kdaj izposodili zobno ščetko ali škarjice za nohte, ki jih pred uporabo niste razkužili, so vam pred leti naredili tetovažo ali pirsing, pa pribor ni bil higiensko neoporečen? Če ste v dvomih, vam infektologi sporočajo: ne čakajte, odločite se za testiranje, ki je anonimno in brezplačno. To lahko naredite kadarkoli pri osebnem zdravniku, vsak ponedeljek med 12. in 14. uro pa tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC – na novi lokaciji na Poljanskem nasipu 58, kamor so se s 1. julijem preselile ambulantne dejavnosti infekcijske klinike. Po novem se je zaradi zaščitnih ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb z novim koronavirusom, na testiranje treba naročiti na 01 522 93 92.

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Rak

Slovenija se pridružuje redkim državam, ki zagotavljajo finančno kritje ene najperspektivnejših diagnostik na področju onkologije – molekularnega genetskega testiranja za bolnike z rakom

Pri zdravljenju onkoloških bolnikov je v sodobni medicini eden izmed ključnih postopkov za opredelitev poteka zdravljenja molekularna diagnostika. Ta je pri določanju prognoze bolezni, napovedovanju njene ponovitve oziroma odziva na zdravljenje vse bolj nepogrešljiva, kajti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je genska bolezen, so danes tako molekularna diagnostika kot genetski označevalci ključnega pomena pri izbiri zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku in tumorju, ki ga mora premagati. Zdaj javno predstavljena, sicer pa od 1. julija dalje veljavna ureditev glede tovrstnega zdravljenja, ki bo financirano iz zdravstvene blagajne oziroma iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na tem področju prinaša dobre obete onkološkim bolnikom.

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Odstop, kazenska ovadba ali sistemski strokovni nadzor – kakšni bodo ukrepi zaradi očitanih nepravilnosti v domovih za starejše?

Da sistemska skrb za starejše v Sloveniji ni takšna, kot bi morala biti, je znano že dolgo; navsezadnje to potrjuje dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vedno znova obtiči v enem od predalov ministrstva za zdravje, tudi zaradi tako hitrega menjavanja resornih ministrov, da za sprejetje poglobljenih sistemskih ukrepov, ki bi pripomogli k pomembnim izboljšavam v skrbi za zdravje slovenstva, vedno znova zmanjka časa in volje, tudi politične. Tudi med epidemijo novega koronavirusa, ki se je pri nas uradno končala pred nekaj dnevi, čeprav virus še naprej ostaja med nami, se je potrdil nedopusten kadrovski in logistični manko, ki krni delovanje v domovih za starejše.

Ukrepi

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Ukrepi

Lili Gantar Žura: »Če nam bo zaščitne opreme zmanjkalo, bomo vstopno točko v Zdravstvenem domu Kranj zaprli« Janez Janša: »Nevarnost je hujša kot v klasični vojni, razen če je v njej uporabljeno biološko orožje«

V kranjskem zdravstvenem domu bi bili že včeraj skorajda prisiljeni zapreti vstopno točko, ker jim je zmanjkalo zaščitne opreme, nakar je direktorici Lili Gantar Žura vendarle uspelo dobiti 200 mask, ki pa bodo zadostovale le do konca tedna. In kako bo potem, glede na to, da je slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah zaradi kadrovskih, prostorskih in logističnih problemov prisiljeno dihati na škrge, zdaj pa so pogoji za delo še bistveno bolj zaostreni, tudi zaradi pomanjkanja vitalno potrebne zaščitne opreme?

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Ukrepi

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sedem ur je trajala včerajšnja seja, na kateri so se poslanci, člani dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor –, do poznih večernih ur seznanjali z nedopustnimi razmerami, ki vplivajo na življenje prebivalcev srednje Soške doline. Ti so že dolgo zaznamovani z azbestno dediščino, ki je na tem delu Slovenije pustila 100-krat močnejši odtis kot na ostalih. Zgodba nekdaj lepe, danes pa tako zelo onesnažene doline, ki ima rdečo nit v preštevanju obolelih za rakom in umrlih, pa je začela v zadnjem času dobivati epilog s sežigom in sosežigom odpadkov, v pretežni meri uvoženih iz tujine, ki ga Salonit Anhovo želi v prihodnje še povečati. Ne le domačini, tudi zdravniki, ki se jim takšen odnos do pomembnega dela slovenstva zdi nedopusten, neetičen in povsem nevzdržen, so se odločili spremeniti tok te zgodbe. O tem je včeraj tekla beseda.